Ženske in moč zavez
predsednica Jean B. Bingham
generalna predsednica Društva za pomoč
Lahko se radostimo privilegijev in moči, ki jih imamo zaradi duhovništva.
Ilustrirala Amber Eldredge
Predsednik Russell M. Nelson je učil, da so nebesa ravno tako odprta ženskam, ki so obdarjene z Božjo močjo, ki izvira iz njihovih duhovniških zavez, kot so odprta moškim, ki imajo duhovništvo.
»Molim, da se bo ta resnica zapisala vsaki od vas v srce, ker verjamem, da vam bo spremenila življenje,« je dejal. »[Rad] bi vas /…/ blagoslovil, da boste lahko razumele duhovniško moč, s katero ste bile obdarjene, in da boste to moč krepile z udejanjanjem vere v Gospoda in njegovo moč.«
Predsednik Nelson je ženske v Cerkvi prosil, naj duhovniško moč preučujejo »v duhu molitve« in »odkrije[jo], kaj [nas] bo Sveti Duh učil«. Všeč mi je, da je naš živi prerok vsako od nas prosil, naj se učimo in prejmemo razodetje, da bomo bolje »razumele in uporabile moč, s katero [smo] obdarjene«.1
V življenju sem bila velikokrat priča obljubljenim blagoslovom, ki pridejo, če upoštevamo nasvete prerokov. Ta prošnja ni bila nič drugačna. Ko sem premišljevala o prošnji predsednika Nelsona, sem se v mislih nemudoma obrnila k templju – kraju, kjer sem bila obdarjena z duhovniško močjo – in daru, kakršna je ta moč že vse moje življenje. Potrebovala sem leta, da sem spoznala, kako se ta moč udejanja v mojem življenju.
Duhovniška moč, podobno kot dar Svetega Duha, prihaja od našega ljubečega Očeta v nebesih in zaradi naše pravičnosti. Če spolnjujemo zaveze z Gospodom, imamo priložnost prejeti razodetje za svoje življenje, za svoje družine, službe, šolo – vse, za kar prosimo za vodstvo. Ni je stvari, ki bi bila za nas pomembna, ki ne bi bila pomembna za Gospoda. In če prosimo Duha, naj nas spremlja, lahko dodobra razumemo duhovniško moč preko vodstva Svetega Duha.
Bolj z lastnim preučevanjem in izkušnjami spoznavam duhovniško moč, bolj razumem, kako pomembna je za vse plati našega življenja. S pomočjo duhovniške moči lahko prejmemo razodetja za vsakdanje izzive.
Ker v svojih poklicih služim z duhovniškim polnomočjem, ki mi ga je dal nekdo, ki ima ključe, so mi bile velikokrat dane misli ali besede, ki so bile natanko to, kar je morala slišati mladenka ali sestra v Društvu za pomoč ali otrok v Osnovni. Vem, da so tiste besede prišle zaradi duhovniškega polnomočja, ki mi je bilo dano, ko so me oddelili za ta poklic.
V zakonskih zvezah, kakor tudi v vsakem odnosu, gredo ljudje skozi stopnje in faze učenja in rasti. Spoznala sem, da če se spomnim, kdo moj mož je, kdo sem jaz in kaj naj bi delala skupaj kot Božja otroka, se v srcu spreminjam. Ker sva z duhovniškim polnomočjem pečatena skupaj, sva oba dobila moč in spodbudo, da postaneva enotnejša. Ko Odrešenik pravi: »Bodite eno in če niste eno, niste moji,« (Nauk in zaveze 38:27) ne misli le v cerkvi. Misli tudi naše družinske odnose.
In spominjam se, kako me je kot mater skrbelo za mladega odraslega otroka, ki je delal to, kar sem vedela, da ga ne bo osrečilo. Dogovorila sva se, da se bova o tej pereči zadevi pogovorila, in sva določila čas pogovora. Pred časom, ki sva ga določila za najin telefonski pogovor, sem imela pripravljeno lekcijo; natanko sem vedela, kaj bom rekla. Molila sem, da bi me spremljal Duh. Kar je prišlo iz mojih ust od začetka pogovora in do konca klica, je bilo povsem nekaj drugega od tistega, kar sem nameravala reči. Ampak bilo je točno to, kar je ta otrok potreboval. Zaradi daru Svetega Duha sva se v srcih omehčala in pokazala se je boljša rešitev. To je prikaz tega, kako v naših življenjih deluje duhovniška moč.
Ženske se vse prepogosto primerjajo z drugimi. A nobena od nas se ne počuti dobro, če se primerjamo z drugimi. Vsaka ženska ima edinstven preplet sposobnosti in talentov in vsi so darovi od Boga. Zgolj zato, ker ve in jaz nismo enake – oziroma nobeno število žensk – zato nismo manj ali več. Svoje darove moramo najti in jih razviti in si zapomniti, kdo nam jih je dal, nato pa jih uporabljati za Božje namene. Ko s svojimi darovi blagoslavljamo druge, v življenju izkusimo duhovniško moč.
Imela sem privilegij, da sem srečala tako veliko izjemnih žensk, ki s svojimi dejanji izkazujejo vero in moč. Ženske se s svojimi talenti in zmožnostmi neverjetno in na raznolike načine razdajajo. V življenja ljudi okrog sebe vnašajo velike spremembe – v svojih družinah, na delovnih mestih, v cerkvi, šoli ali kjer koli preživljajo čas.
O duhovništvu sem se med drugim naučila, da nam gre najbolje, če sovisno sodelujemo. Gospod je to tako zasnoval; to je božanski vzorec. Ni nam treba tekmovati, ker so potrebni vsi ti različni darovi in talenti in zmožnosti – tako moških kot žensk. Gospod nas blago vodi po tej poti, zato da vsi lahko bolje razumemo, kako naj sodelujemo in cenimo vsakogaršnji doprinos. Tako resnično najbolje opravljamo njegovo delo.
Ženskam ni treba čakati, da bi jim kdo rekel, kaj naj s svojimi darovi, talenti in močjo delajo. Zmožne smo prejeti razodetje zase. Ne čakajmo, da se nam bo naročilo; imejmo pogum, da ravnamo v skladu z razodetjem, ki ga prejmemo. Če iščemo navdih in se na takšno vodstvo odzovemo, je to dokaz, da se poslužujemo duhovniške moči, ki nam je bila obljubljena, če spolnjujemo zaveze z Bogom.
Kakor je učil predsednik Nelson: »Kaj bi sploh lahko bilo bolj vznemirljivo, kot delati z Duhom, da bi razumeli Božjo moč – duhovniško moč?« Obljubil je: »Ko boste vse to bolje razumele in ko boste udejanjale vero v Gospoda in njegovo duhovniško moč, boste tudi vse bolj sposobne uporabljati ta duhovni zaklad, ki ga je Gospod dal na voljo.«2 In vem, da te obljube našega živega preroka držijo.