Novo življenje z evangelijem

Leta 1911 je John Stosich (Janko Stošić), misijonar iz švicarsko-nemškega misijona, potem ko so se njegovi poskusi, da bi evangelij oznanjal v svoji rodni Hrvaški, končali z izgonom, šest tednov preživel v Ljubljani, kjer je čakal na novo zadolžitev. Poleg vsakdanjih sprehodov do ljubljanskega gradu, kjer se je usedel in preučeval jezik ter svete spise, je ob vsaki priložnosti skušal spoznati nekoga in oznanjati evangelij. Vendar je Stosich Ljubljano zapustil, ne da bi koga krstil, in minilo je več kot petdeset let, preden se je obnovljeni evangelij vrnil v Slovenijo.

Leta 1968 je Marija Gruden, 72-letna Ljubljančanka, odšla v Avstrijo, kjer se je njen sin pridružil Cerkvi, da bi se krstila. Vendar je le poredkoma potovala v Avstrijo in večinoma je častila v osami brez stikov z drugimi svetimi. Nekega dne leta 1972 se je pred njenimi vrati pojavil Jerald Bradshaw, ameriški sveti iz poslednjih dni, ki je začasno živel v Ljubljani, in se predstavil v polomljeni nemščini in slovenščini. Ko je dojela, da ima tokrat prvič doma brata z duhovništvom, se je usedla in zajokala. Ko je bila družina Bradshaw v Ljubljani, se je udeleževala nedeljskih bogoslužij pri njih doma. Leta zatem jo je redno obiskoval Krešimir Ćosić, hrvaški spreobrnjenec, ki je bil oddeljen kot posebni misijonar v Jugoslaviji. Da je Cerkev leta 1978 začela pošiljati misijonarje v Jugoslavijo, gre predvsem zasluga njegovim prizadevanjem. Leta 1981 sta Vaughn in Ester Stosich, sin in snaha Johna Stosicha, postala prvi misijonarski par, ki je služil v tej deželi.

Leta 1989 se je Albin Lotrič seznanil s Cerkvijo, medtem ko je delal na Norveškem. Lotrič ni govoril norveško, zato so mu misijonarji prinesli Mormonovo knjigo v angleščini, in člani stavangerske veje so ga toplo sprejeli, ko je prihajal. »Sprejeli so me kot člana svoje družine,« se spominja. Ko je preučil Mormonovo knjigo in prejel pričevanje, se je krstil. »Zaživel sem na novo,« je rekel.

To novo življenje je vključevalo veliko odgovornosti – vrnil se je domov v Slovenijo, kjer Cerkev še ni bila ustanovljena. Molil je za moč, da bi svoja nova prepričanja pojasnil svojemu dekletu Boži Gartner, družini in prijateljem. »Vedel sem, da bo težko,« je rekel. »A sem tudi vedel, da mi bo Bog pomagal.« Naslednje leto je vsak teden potoval v Celovec v Avstrijo, kjer se je udeleževal sestankov najbližje veje in s seboj pogosto pripeljal Božo. Krstila se je marca 1990. Ko je bila decembra 1991 v Sloveniji organizirana prva veja, je bil poklican za predsednika. Julija 1992 sta se Albin in Boža poročila in potem odpotovala v frankfurtski tempelj v Nemčiji, da sta se pečatila.