Generalna konferenca
Jezus Kristus je zaklad
Oktobrska generalna konferenca 2023


Jezus Kristus je zaklad

Osredotočite se na Jezusa Kristusa. On je naš Odrešenik in Odkupitelj, »cilj«, h kateremu moramo stremeti, in naš največji zaklad.

Leta 1907 se je premožen Anglež po imenu George Herbert, peti grof Carnarvonski,1 preselil v Egipt in se začel zanimati za arheologijo. Obrnil se je na znanega egiptologa Howarda Carterja in mu predlagal partnerstvo. Carter naj bi nadzoroval njuna arheološka izkopavanja, Carnarvon pa zagotovil finančna sredstva.

Skupaj sta uspešno raziskovala različne lokacije. Nato sta dobila dovoljenje za izkopavanje v Dolini kraljev, ki je v bližini današnjega Luksorja, kjer so bile najdene grobnice številnih faraonov. Odločila sta se, da bosta poiskala grobnico kralja Tutankamona. Tutankamon se je več kot tri tisoč let prej povzpel na egiptovski prestol in vladal deset let, preden je nepričakovano umrl.2 Znano je bilo, da je bil pokopan v Dolini kraljev,3 vendar lokacija njegove grobnice ni bila znana.

Carter in Carnarvon sta Tutankamonovo grobnico neuspešno iskala pet let. Nazadnje je Carnarvon obvestil Carterja, da je z brezplodnim iskanjem končal. Carter je prosil še za eno sezono izkopavanj in Carnarvon je popustil in privolil v financiranje.

Carter je ugotovil, da je bilo metodično izkopano celotno dno Doline kraljev – razen območja baznega tabora. V nekaj dneh kopanja so tam našli prve stopnice, ki so vodile navzdol do grobnice.4

Ko je Carter končno pogledal v predprostor Tutankamonove grobnice, je povsod videl zlato. Po treh mesecih popisovanja vsebine predprostora so februarja 1923, pred sto leti, odprli zapečateno grobno sobo. To je bila najslavnejša arheološka najdba dvajsetega stoletja.

V letih neučinkovitega iskanja sta Carter in Carnarvon spregledala, kar sta imela dobesedno pod nogami. Približno pet stoletij pred Odrešenikovim rojstvom je prerok Jakob iz Mormonove knjige samoumevnost oziroma podcenjevanje tega, kar je v bližini, označil kot »gledanje mimo cilja«. Jakob je predvidel, da ljudje v Jeruzalemu ne bodo prepoznali obljubljenega Mesija, ko bo prišel. Prerokoval je, da bodo »ljudstvo, [ki bo] preziral[o] /…/ jasne besede /…/ in si prizadeval[o] za to, česar [ne morejo] razumeti. Zatorej morajo zaradi svoje slepote, slepote, ki jih je doletela, ker so gledali mimo cilja, pasti.«5 Z drugimi besedami, opotekli se bodo.

Jakobova napoved se je izkazala za točno. Med Jezusovim zemeljskim delovanjem so številni gledali mimo cilja, mimo Jezusa. Gledali so mimo Odrešenika sveta. Namesto da bi prepoznali njegovo vlogo pri izpolnjevanju načrta nebeškega Očeta, so ga obsodili in križali. Iskali in čakali so nekoga drugega, ki jim bo prinesel odrešitev.

Tako kot ti ljudje v Jeruzalemu ter kot Carter in Carnarvon smo lahko tudi mi nagnjeni k temu, da gledamo mimo cilja. Varovati se moramo te nagnjenosti, da v življenju ne bomo spregledali Jezusa Kristusa in da bomo prepoznali številne blagoslove, ki nam jih ponuja. Potrebujemo ga. Svetovano nam je, naj se v celoti opiramo »na zasluge njega, ki je mogočen, da odreši«.6

On je naš cilj. Če si napačno predstavljamo, da potrebujemo nekaj več od tega, kar ponuja Kristus, zanikamo ali zmanjšamo domet in moč, ki ju lahko ima v našem življenju. Zahteval je pravico do usmiljenja in to usmiljenje nam ponuja.7 On je »vir[], [h kateremu bi se morali] ozira[ti] za odpuščanje grehov«.8 On je naš zagovornik pri Očetu in se zavzema za to, kar je Oče ves čas želel: da se vrnemo k njemu kot dediči v njegovem kraljestvu. Po besedah preroka Alme se moramo ozreti »z očmi in zač[eti] verjeti v Božjega Sina, da bo prišel odkupit svoje ljudstvo in da bo trpel in umrl, da bo plačal odkupnino za njihove grehe; in da bo spet vstal od mrtvih, kar bo uresničilo vstajenje«.9 Jezus Kristus je naš zaklad.

Odrešenik nam je dal veliko načinov, kako se načrtno osredotočiti nanj, vključno z vsakodnevno priložnostjo, da se pokesamo. Včasih podcenjujemo, kako velik je ta ponujeni blagoslov. Ko sem bil star osem let, me je oče krstil. Po tem sem ga držal za roko, ko sva hotela prečkati prometno cesto. Nisem bil pozoren in sem stopil z robnika ravno takrat, ko je mimo prihrumel velik tovornjak. Oče me je potegnil nazaj, s ceste na robnik. Če tega ne bi storil, bi me tovornjak povozil. Ker sem poznal svojo navihano nrav, sem pomislil: »Morda bi bilo bolje, da bi me ubil tovornjak, saj ne bom nikoli več tako čist, kot sem zdaj takoj po krstu.«

Kot osemletnik sem zmotno domneval, da krstna voda odplakne grehe. Ni tako. V letih po krstu sem se naučil, da so grehi očiščeni z močjo Jezusa Kristusa zaradi njegovega odkupnega žrtvovanja, ko sklenemo in izpolnjujemo krstno zavezo.10 Nato lahko z darom kesanja ostanemo čisti. Naučil sem se tudi, da zakrament v naše življenje vnaša učinkovit krog kreposti, ki nam omogoča, da ohranimo odpuščanje svojih grehov.11

Tako kot zaklad, ki je bil pod Carterjevimi iin Carnarvonovimi nogami, so nam dragoceni blagoslovi zakramenta na voljo vsakič, ko se udeležimo zakramentnega sestanka. Obljubljeno nam je, da bo Sveti Duh stalno ob nas, če bomo k zakramentu pristopili tako, kot novokrščenec pristopi h krstu in potrditvi, s strtim srcem in skesanim duhom ter odločnostjo, da bomo živeli v skladu s to krstno zavezo. Sveti Duh nas blagoslavlja s svojo posvetitveno močjo, tako da vedno, teden za tednom, lahko ohranimo odpuščanje grehov.12

Naš duhovni temelj se krepi, ko se kesamo ter se zavestno pripravimo na zakrament in ga vzamemo vredni. Le s trdnim duhovnim temeljem lahko prenesemo metaforični dež, veter in poplave, s katerimi se soočamo v življenju.13 Nasprotno pa so naši duhovni temelji oslabljeni, če po lastni volji izpustimo zakramentni sestanek ali če se med zakramentom ne osredotočimo na Odrešenika. Morda se nehote »umakn[emo] od Gospodovega Duha, da ne [more] imeti mesta v [nas], da bi [nas] vodil po poteh modrosti, da bi bili blagoslovljeni, uspešni in obvarovani«.14

Ko bo Sveti Duh z nami, bomo prejeli navdih in vodstvo, da bomo sklenili in spolnjevali druge zaveze, denimo tiste, ki jih sklenemo v templjih. S tem poglabljamo odnos z Bogom.15 Morda ste opazili, da je bilo v zadnjih letih napovedanih veliko novih templjev, in tako so templji še bližje članom.16 Paradoksalno je, da zaradi večje dostopnosti templjev lažje postanemo bolj ležerni glede odhodov v tempelj. Ko so templji oddaljeni, načrtujemo svoj čas in sredstva za pot v tempelj, da bi tam častili. Tem potovanjem dajemo prednost.

Ko je tempelj blizu, se zlahka zgodi, da nas nekaj nepomembnega ovira, da bi šli, in si rečemo: »No, bom šel pa kdaj drugič.« Življenje v bližini templja prinaša večjo prožnost pri načrtovanju časa v templju, vendar lahko prav zaradi te prožnosti tempelj lažje vzamemo za nekaj samoumevnega. Ko to storimo, »zgrešimo cilj« in podcenimo priložnost, da se približamo Odrešeniku v njegovi sveti hiši. Naša zavezanost, da hodimo v tempelj, bi morala biti enako močna, ko je tempelj v bližini, kot ko je oddaljen.

Ko sta Carter in Carnarvon izkopavala drugje v Dolini kraljev in iskala Tutankamonovo grobnico, sta spoznala, da sta nekaj spregledala. Ni se nam treba neuspešno truditi, kot sta se nekaj časa trudila onadva, da bi našli svoj zaklad. Prav tako nam ni treba iskati nasvetov iz eksotičnih virov, ceniti novosti vira in misliti, da bo takšen nasvet bolj razsvetljen od tistega, ki ga lahko prejmemo od ponižnega Božjega preroka.

Kot je zapisano v Stari zavezi, se je Naaman, ko je iskal zdravilo za svojo gobavost, razburil, ker so ga prosili, naj se sedemkrat potopi v bližnjo navadno reko. Toda prepričali so ga, naj upošteva nasvet preroka Elizeja, namesto da bi se zanašal na svoje predhodne predstave o tem, kako naj bi se čudež zgodil. Tako je bil Naaman ozdravljen.17 Če bomo zaupali današnjemu Božjemu preroku na zemlji in ravnali po njegovem nasvetu, bomo našli srečo in bomo tudi mi lahko ozdravljeni. Nič več nam ni treba iskati.

Bratje in sestre, spodbujam vas, da se spomnite Jezusa Kristusa in se vedno osredotočate nanj. On je naš Odrešenik in Odkupitelj, »cilj«, h kateremu moramo stremeti, in naš največji zaklad. Ko boste prišli k njemu, boste poplačani z močjo za soočanje z življenjskimi izzivi, pogumom za to, da boste delali, kar je prav, in sposobnostjo, da boste izpolnili svoje poslanstvo v življenju na zemlji. Cenite priložnost, da se pokesate, privilegij, da vzamete zakrament, blagoslov sklenitve in spolnjevanja tempeljskih zavez, radost čaščenja v templju in veselje, da imamo živega preroka.

Svečano in z gotovostjo pričujem, da je Bog, večni Oče, naš nebeški Oče in da živi. Jezus je Kristus, naš ljubeznivi, modri nebeški Prijatelj,18 in to je Kristusova obnovljena Cerkev. Hvala vam za vero in zvestobo. Molim, da boste blagoslovljeni, uspešni in obvarovani, v imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Celotno ime petega grofa Carnarvonskega je George Edward Stanhope Molyneux Herbert.

  2. Računalniška tomografija (CT), opravljena leta 2005, je pokazala, da je kralj Tutankamon morda utrpel sestavljeni zlom ene od nožnih kosti, kar je morda povzročilo okužbo in smrt.

  3. Večina egiptovskih faraonov iz Novega kraljestva je bila pokopana v Dolini kraljev. Večino teh grobnic so našli in izropali v antiki.

  4. To poročilo o odkritju Tutankamonove grobnice temelji predvsem na delu Erica H. Clinea, »King Tut’s Tomb« v Archaeology: An Introduction to the World’s Greatest Sites (2016), 60–66.

    Carterjeva in Carnarvonova odločitev, kje izkopavati in kje ne izkopavati v Dolini kraljev, je bila odvisna od številnih dejavnikov. Območje okoli baznega tabora ni bilo takoj zanimivo za izkopavanje. Trikotno območje je obiskovalcem omogočalo dostop do grobnice Ramzesa VI., zato bi bila tamkajšnja izkopavanja še posebej moteča. Območje je bilo po Carterjevih besedah prekrito s »številnimi grobo zgrajenimi delavskimi hiškami, ki so jih verjetno uporabljali delavci v Ramzesovi grobnici, /…/ [in] tremi metri zemlje, ki je ležala pod njimi«. Ni se zdelo verjetno, da bi bile hiške zgrajene na vrhu vhoda v grobnico (gl. Howard Carter and A. C. Mace, The Tomb of Tut-ankh-Amen: Discovered by the Late Earl of Carnarvon and Howard Carter, 1. knjiga [1923], 124–28, 132).

    Glede drugih poročil o odkritju Tutankamonove grobnice gl. ahi Hawass, Tutankhamun and the Golden Age of the Pharaohs (2005); Nicholas Reeves, The Complete Tutankhamun: The King, the Tomb, the Royal Treasure (1990), 80–83; in Nicholas Reeves in Richard H. Wilkinson, The Complete Valley of the Kings: Tombs and Treasures of Egypt’s Greatest Pharaohs (1996), 81–82.

  5. Jakob 4:14.

  6. 2 Nefi 31:19.

  7. Gl. Moroni 7:27–28.

  8. 2 Nefi 25:26.

  9. Alma 33:22.

  10. Gl. Nauk in zaveze 76:52.

  11. Gl. David A. Bednar, »Teach to Build Faith in Jesus Christ« (nagovor na seminarju za nove voditelje misijonov, 23. jun. 2023); Rachel Sterzer Gibson, »Teach to Build Faith in Jesus Christ, Elder Bednar Instructs«, Church News, 23. junij 2023, thechurchnews.com.

  12. Vendar zakrament ni bil vpeljan kot posebno sredstvo, da si zagotovimo odpuščanje grehov (gl. James E. Talmage, The Articles of Faith, 12. izdaja. [1924], 175). Človek ne more v soboto zvečer zavestno grešiti in pričakovati, da bo v nedeljo le pojedel košček kruha in spil lonček vode ter bo čudežno očiščen. Toda posvečujoči učinek Svetega Duha lahko očisti vse, ki se pokesajo z iskrenim srcem in s pravim namenom.

  13. Gl. 3 Nefi 18:12–13.

  14. Mozija 2:36.

  15. Predsednik Russell M. Nelson je dejal: »Bog ima posebno ljubezen do vsakega, ki z njim sklene zavezo v krstnih vodah. In ta božanska ljubezen se poglablja z dodatnimi zavezami, ki jih sklenemo in zvesto spolnjujemo.« (»Choices for Eternity« [svetove duhovne minute za mlade odrasle, 15. maj 2022], Evangelijska knjižnica) Številne zaveze na poti zavez niso samo zaporedne, temveč dodatek in celo sinergične. Omogočajo tesnejšo in močnejšo povezanost z Bogom. Takšna povezava nam omogoča, da se spremenimo do točke, ko je na našem obličju njegova podoba in se naša srca mogočno in trajno spremenijo (gl. Alma 5:14).

  16. Predsednik Nelson je pojasnil, da Gospod »templje dela bolj dostopne. Pospešuje hitrost gradnje templjev. Povečuje naše zmožnosti za zbiranje Izraela. Prav tako vsakemu od nas olajšuje, da se duhovno izpopolnimo« (»Osredotočite se na tempelj«, generalna konferenca, okt. 2022).

  17. Gl. 2 Kralji 5:9–14.

  18. Gl. »Vem, da Odrešenik živi«, Hvalnice in otroške pesmi, 38.