Okvir za osebno razodetje

starešina Dale G. Renlund

iz zbora dvanajstih apostolov

Razumeti moramo, v kakšnem okviru deluje Sveti Duh. Ko se gibljemo v tem okviru, nam Sveti Duh lahko odstre neverjeten vpogled.

Tako kot na številne med vami je tudi name v preteklih letih močno vplival starešina Dieter F. Uchtdorf. To vsaj deloma pojasni, kar bom povedal.¹ Zato se mu opravičujem …

Dobro usposobljeni piloti letijo v okviru tehničnih zmogljivosti svojega letala in upoštevajo navodila kontrolorjev zračnega prometa glede uporabe vzletno-pristajalne steze in poti leta. Preprosto povedano, piloti delujejo znotraj določenega okvira. Ne glede na to, kako briljantni ali nadarjeni so piloti, lahko le z letenjem znotraj tega okvira varno izkoristijo velikanski potencial letala in dosežejo neverjetne cilje letala.

Podobno tudi osebno razodetje prejmemo znotraj določenega okvira. Po krstu prejmemo veličasten, a praktičen dar, dar Svetega Duha.² Ko se trudimo ostati na poti zavez,³ nam bo Sveti Duh »pokazal vse, kaj naj bi delali«.⁴ Kadar smo negotovi ali zaskrbljeni, lahko prosimo Boga za pomoč.⁵ Odrešenikova obljuba ne bi mogla biti jasnejša: »Prosíte in vam bo dano! /…/ Kajti vsak, kdor prosi, prejme.«⁶ S pomočjo Svetega Duha lahko svojo božansko naravo spremenimo v svojo večno usodo.⁷

Obljuba, da bomo po Svetem Duhu prejemali osebna razodetja, zbuja občudovanje, podobno kot letalo v letu. In kot piloti moramo razumeti, znotraj kakšnega okvira deluje Sveti Duh, da nam daje razodetje. Ko se gibljemo v tem okviru, nam Sveti Duh lahko omogoči neverjeten vpogled, smernice in uteho. Izven tega okvira pa smo lahko ne glede na svojo briljantnost in nadarjenost zavedeni in se zaletimo in pogorimo.

Sveti spisi so prvi element tega okvira za osebno razodetje.⁸ Ko se gostimo s Kristusovimi besedami, ki jih najdemo v svetih spisih, vzpodbudimo osebno razodetje. Starešina Robert D. Hales je dejal: »Ko želimo govoriti z Bogom, molimo. Ko želimo, da Bog spregovori nam, se poglobimo v svete spise.«⁹

Sveti spisi nas učijo tudi, kako prejmemo osebno razodetje.¹⁰ Prosimo za to, kar je prav in dobro,¹¹ in ne za to, kar je v nasprotju z Božjo voljo.¹² Ne prosimo za »slabo«, z neustreznimi motivi, da bi uveljavljali svoje načrte ali zadostili svojim užitkom.¹³ Predvsem pa moramo nebeškega Očeta prositi v imenu Jezusa Kristusa¹⁴ in verjeti, da bomo prejeli.¹⁵

Drugi element tega okvira je, da osebno razodetje prejmemo le v okviru svoje domene, ne pa v okviru pristojnosti drugih. Z drugimi besedami, vzletamo in pristajamo na nam določeni stezi. Pomen jasno določenih vzletno-pristajalnih stez se naučimo iz zgodnje zgodovine obnove. Hiram Page, eden od osmih prič Mormonove knjige, je trdil, da prejema razodetja za celotno Cerkev. Številne člane je zavedel in podlegli so napačnim vplivom.

V odgovor na to je Gospod razodel, da »nihče drug ne bo določen za prejemanje zapovedi in razodetij v tej cerkvi, razen moj služabnik Joseph Smith /…/ dokler namesto njega ne bom določil drugega.«¹⁶ Nauk, zapovedi in razodetja za Cerkev so v okviru pristojnosti živega preroka, ki jih prejema od Gospoda Jezusa Kristusa.¹⁷ To je prerokova vzletno-pristajalna steza.

Pred leti sem prejel telefonski klic nekoga, ki je bil aretiran zaradi nedovoljenega vstopa na tujo posest. Povedal mi je, kako mu je bilo razodeto, da so pod pritličjem zgradbe, v katero je skušal vstopiti, zakopani dodatni sveti spisi. Trdil je, da je vedel, da bo zatem, ko bo pridobil dodatne svete spise, prejel prevajalski dar, obelodanil nove svete spise ter preoblikoval nauk in smernice Cerkve. Povedal sem mu, da se moti, nato me je prosil, naj o tem molim. Rekel sem mu, da ne bom. Verbalno se je znesel nad mano in končal telefonski pogovor.¹⁸

O tej prošnji mi ni bilo treba moliti iz preprostega, vendar tehtnega razloga: le prerok prejema razodetja za Cerkev. Bilo bi »v nasprotju z Božjo gospodarnostjo«,¹⁹ da bi drugi dobili razodetje, ki sodi na prerokovo vzletno-pristajalno stezo.

Osebno razodetje upravičeno pripada posameznikom. Prejmete lahko denimo razodetje, kje živeti, katero karierno pot ubrati ali s kom se poročiti.²⁰ Cerkveni voditelji sicer učijo nauk in predstavijo navdihnjen nasvet, a odgovornost za te odločitve je na vas. Gre za razodetje, ki ga morate prejeti sami, gre za vašo vzletno-pristajalno stezo.

Tretji element tega okvira je, da bo osebno razodetje v skladu z Božjimi zapovedmi in z zavezami, ki smo jih sklenili z njim. Pretehtajte molitev, ki se glasi nekako takole: »Nebeški Oče, bogoslužja so dolgočasna. Te smem na sabat častiti v gorah ali na plaži? Ali sem lahko oproščen tega, da bi hodil v cerkev in vzel zakrament, a obenem še vedno obdržim obljubljene blagoslove posvečevanja sabatnega dne?«²¹ V odgovor na tako molitev smemo pričakovati Božji odgovor: »Otrok moj, svojo voljo glede sabatnega dne sem že razodel.«

Ko zaprosimo za razodetje o nečem, za kar je Bog že postavil jasne smernice, smo dovzetni, da si napačno razlagamo svoje občutke in slišimo, kar želimo slišati. Neki moški mi je nekoč pripovedoval, kako se muči, da bi uredil družinsko finančno situacijo. Kot rešitev se mu je porodila zamisel, da bi poneveril sredstva. Molil je o tem in zdelo se mu je, da je v potrditev prejel razodetje, naj to stori. Vedel sem, da je bil zaveden, ker je iskal razodetje, ki je v nasprotju z Božjo zapovedjo. Prerok Joseph Smith je opozoril: »Človeškim otrokom nič ne škodi bolj kot to, da so pod vplivom lažnega duha, a sami mislijo, da imajo Božjega Duha.«²²

Nekateri bi morda izpostavili, da je Nefi kršil zapoved, ko je ubil Labana. A ta izjema ne izpodbija pravila – pravila, da bo osebno razodetje v skladu z Božjimi zapovedmi. Za ta dogodek ni povsem zadovoljive razlage, vendar naj izpostavim nekaj vidikov. Ni se začelo tako, da bi Nefi vprašal, ali sme ubiti Labana. Tega ni želel storiti. Ubiti Labana ni bilo v Nefijevo osebno korist, temveč je zagotovilo svete spise bodočemu narodu in ljudstvu zaveze. In Nefi je bil prepričan, da je šlo za razodetje – v tem primeru je bila to pravzaprav Božja zapoved.²³

Četrti element tega okvira je prepoznati, kaj vam je Bog osebno že razodel, obenem pa biti odprti za njegova nadaljnja razodetja. Zakaj bi pričakovali drugačen odgovor, če vam je Bog že odgovoril na vprašanje in se okoliščine niso spremenile? Joseph Smith je leta 1828 naletel na to problematično situacijo. Prvi del Mormonove knjige je bil že preveden, ko je Martin Harris, podpornik in zgodnji pisar, prosil Josepha za dovoljenje, da prevedene strani vzame in jih pokaže svoji ženi. Joseph ni bil prepričan, kaj naj stori, zato je molil za vodstvo. Gospod mu je rekel, naj Martinu ne dovoli vzeti strani.

Martin je prosil Josepha, naj ponovno vpraša Boga. Joseph je to storil in odgovor je bil – kar ni presenetljivo – enak. A Martin je rotil Josepha, naj vpraša še tretjič, in Joseph je to storil. Tokrat Bog ni rekel »ne«. Namesto tega je bilo, kot bi Bog rekel: »Joseph, veš, kaj mislim o tem, a imaš svobodno voljo, da se odločiš.« Ker je Joseph čutil, da ima proste roke, je dovolil Martinu, da vzame 116 strani rokopisa in jih pokaže nekaterim družinskim članom. Prevedene strani so se izgubile in se niso nikoli našle. Gospod je Josepha strogo okaral.²⁴

Joseph je spoznal, kar je učil Jakob, prerok iz Mormonove knjige: »Ne prizadevajte [si] svetovati Gospodu, ampak jemati nasvet iz njegove roke. Kajti /…/ svetuje modro.«²⁵ Jakob je opozoril, da prošnje za to, česar ne bi smeli, ne prinašajo ničesar dobrega. Napovedal je, da si bodo ljudje v Jeruzalemu prizadevali za to, »česar [ne morejo] razumeti«, da bodo gledali »mimo cilja« in povsem prezrli Odrešenika sveta.²⁶ Opotekali so se zato, ker so prosili za nekaj, česar niso niti želeli niti mogli razumeti.

Če smo prejeli osebno razodetje za svojo situacijo in se okoliščine niso spremenile, nam je Bog že odgovoril na vprašanje.²⁷ Včasih na primer večkrat prosimo za zagotovilo, da nam je bilo odpuščeno. Če smo se pokesali in smo polni radosti in mirne vesti in smo prejeli odpuščanje grehov, nam ni treba ponovno spraševati, temveč lahko zaupamo odgovoru, ki nam ga je Bog že dal.²⁸

Tudi ko zaupamo prejšnjim Božjim odgovorom, pa moramo biti odprti za nadaljnje osebno razodetje. Navsezadnje le malo življenjskih potovalnih ciljev dosežemo z neprekinjenim letom. Zavedati se moramo, da osebno razodetje morda prejmemo »vrstico za vrstico, nauk za naukom«,²⁹ da je razodeto vodstvo lahko postopno, kar pogosto tudi je.³⁰

Elementi tega okvira za osebno razodetje se prekrivajo in medsebojno dopolnjujejo. A znotraj tega okvira nam Sveti Duh lahko razodene in nam bo razodel vse, kar potrebujemo, da se dvigamo na poti zavez in ohranimo zagon. Tako smo lahko blagoslovljeni z močjo Jezusa Kristusa in postanemo, kar od nas želi nebeški Oče. Vabim vas, da z zaupanjem terjate osebno razodetje zase ter razumete, kaj je razodel Bog, v skladu s svetimi spisi in zapovedmi, ki jih je dal po prerokih, ki jih je določil, in v okviru vaše pristojnosti in svobodne odločitve. Vem, da vam Sveti Duh lahko pokaže in vam bo pokazal vse, kar bi morali delati.³¹ V imenu Jezusa Kristusa, amen.