Enodušno
Zato da bomo uresničili svojo čudovito usodo, potrebujemo drug drugega in moramo biti enotni.
Metulj monarh je eno najizjemnejših bitij na zemlji. Na poti v Mehiko, kjer smo božič preživeli z moževo družino, smo obiskali zavetišče za metulje, kjer prezimi na milijone metuljev monarhov. Bili smo navdušeni nad veličastnim pogledom in razmišljali o vzoru enotnosti ter poslušnosti božanskim zakonom, ki ju odražajo Božja bitja.1
Metulji monarhi so mojstri navigacije. Za iskanje smeri, v katero morajo iti, uporabljajo položaj sonca. Vsako pomlad prepotujejo na tisoče kilometrov iz Mehike v Kanado in vsako jesen se vračajo v iste častitljive jelove gozdove v Mehiki.2 To delajo leto za letom, po en majcen zamah s krili naenkrat. Med potovanjem se ponoči zberejo skupaj na drevesih, da se zaščitijo pred mrazom in pred plenilci.3
Skupina metuljev se imenuje kalejdoskop.4 Ali ni to čudovita podoba? Vsak metulj v kalejdoskopu je enkraten in drugačen, pa vendar je ta dozdevno krhka bitja ljubeči Stvarnik zasnoval s sposobnostjo preživetja, potovanja, razmnoževanja in širjenja življenja, ko z ene na drugo cvetlico raznašajo cvetni prah. In čeprav je vsak metulj drugačen, sodelujejo, da ta svet delajo lepši in plodnejši.
Tako kot metulji monarhi smo na poti nazaj v nebeški dom, kjer bomo ponovno skupaj z nebeškimi Starši.5 Tako kot metuljem so nam bile dane božanske lastnosti, ki nam omogočajo, da krmarimo skozi življenje, da bi izpolnili mero svojega stvarjenja.6 Če se tako kot oni v srcih povežemo,7 nas bo Gospod varoval, »kakor koklja zbere svoja piščeta pod peruti«,8 in bo z nami naredil čudovit kalejdoskop.
Deklice in fantje, mladeniči in mladenke, sestre in bratje, na tem potovanju smo skupaj. Zato da bomo uresničili svojo čudovito usodo, potrebujemo drug drugega in moramo biti enotni. Gospod nam je zapovedal, naj bomo eno, kajti če nismo eno, nismo njegovi.9
Jezus Kristus je najboljši primer enotnosti z Očetom. Sta eno v namenu, ljubezni ter dejanjih in »Sinova volja se [je] zlila z Očetovo voljo«.10
Kako naj sledimo Gospodovemu popolnemu zgledu enotnosti z Očetom in smo bolj enotni z njima in drug z drugim?
Navdihujoč vzorec najdemo v Apostolskih delih 1:14. Takole piše: »[Možje] so enodušno vztrajali v molitvi z ženami.«11
Mislim, da velja omeniti, da se beseda »enodušno« pojavi večkrat v Apostolskih delih, kjer beremo o tem, kaj so učenci Jezusa Kristusa naredili takoj, ko se je kot vstalo bitje dvignil v nebesa, kot tudi o blagoslovih, ki so jih prejeli zaradi svojih prizadevanj. Pomembno je tudi, da podoben vzorec najdemo med zvestimi na ameriški celini v času, ko se jim je Gospod prikazal in jim služil. »Enodušno« pomeni soglasno, enotno in vsi skupaj.
Med stvarmi, ki so jih zvesti sveti delali enotno na obeh krajih, so bile, da so pričevali o Jezusu Kristusu, preučevali Božjo besedo in ljubeče skrbeli drug za drugega.12
Gospodovi učenci so imeli enoten namen, bili so eno v ljubezni in dejanjih. Vedeli so, kdo so, vedeli so, kaj morajo delati, in so to delali z ljubeznijo do Boga in drug do drugega. Bili so del veličastnega kalejdoskopa, ki je enodušno šel naprej.
Med blagoslovi, ki so jih prejeli, je bilo to, da jih je navdajal Sveti Duh, da so se med njimi dogajali čudeži, da je Cerkev rasla, da med njimi ni bilo sporov in da jih je Gospod v vsem blagoslovil.13
Predpostavljamo lahko, da so bili tako enotni zato, ker so Gospoda poznali osebno. Bili so mu blizu in bili so priče njegovega božanskega poslanstva, čudežev, ki jih je napravil, in njegovega vstajenja. Videli in potipali so znamenja na njegovih rokah in nogah. Z gotovostjo so vedeli, da je obljubljeni Mesija, Odkupitelj sveta. Vedeli so, da »je vir vsake ozdravitve, miru in večnega napredka«.14
Čeprav Odrešenika nismo videli s telesnimi očmi, lahko vemo, da živi. Če se mu približamo, če si prizadevamo, da bi po Svetem Duhu prejeli lastno pričevanje o njegovem božanskem poslanstvu, bomo bolje razumeli svoj namen; v naših srcih bo prebivala Božja ljubezen;15 odločeni bomo, da bomo eno v kalejdoskopih naših družin, oddelkov in skupnosti; in drug za drugega bomo skrbeli »na novejši, boljši način«.16
Ko Božji otroci sodelujejo in jih pri tem vodi Duh, zato da bi pomagali drugim v stiski, se dogajajo čudeži.
Slišimo toliko zgodb o sosedski ljubezni, ki se izkaže med ljudmi, ko se zgodi naravna nesreča. Na primer, ko so mesto Houston lani doletele obsežne poplave, so ljudje pozabili na svoje potrebe in odšli na pomoč. Predsednik zbora starešin je zaprosil za pomoč skupnosti in hitro je bila organizirana flota sedeminsedemdesetih čolnov. Reševalci so šli po prizadetih soseskah in v eno naših stavb za bogoslužje, kjer so dobili zatočišče in nujno potrebno pomoč, pripeljali cele družine. Člani in nečlani so sodelovali z enim namenom.
V Santiagu v Čilu je predsednica Društva za pomoč v svoji skupnosti želela pomagati priseljencem, ki so prišli iz Haitija. Po posvetovanju z duhovniškimi voditelji so se domislili, da bi tem priseljencem ponudili tečaje španščine, da bi se lažje vključili v novo skupnost. Misijonarji so se vsako soboto zjutraj zbrali s svojimi zagnanimi učenci. Občutek enotnosti v tisti stavbi je navdihujoč primer ljudi iz različnih okolij, ki enodušno služijo.
V Mehiki je na stotine članov potovalo več ur, da bi pomagali preživelim po dveh velikih potresih. Prišli so z orodjem, mehanizacijo in ljubeznijo do bližnjih. Ko so se prostovoljci zbrali v eni naših stavb za bogoslužje, da bi dobili navodila, so župana mesta Ixhuatán premagale solze, ko je videl tak odraz »čiste Kristusove ljubezni«.17
Gospod nam zdaj daje priložnost, da se vsak mesec posvetujemo v svojih duhovniških zborih in Društvih za pomoč, tako da smo lahko vsi dejavnejši sodelavci v svojem oddelčnem kalejdoskopu oziroma kalejdoskopu veje – kamor smo vsi vključeni in nas potrebujejo.
Vsaka od naših poti je drugačna, vendar po njih hodimo skupaj. Na naši poti ne gre za to, kaj smo naredili ali kje smo bili; gre za to, kam enotni gremo in kaj enotni postajamo. Ko se posvetujemo, kakor nas vodi Sveti Duh, lahko vidimo, kje smo in kje moramo biti. Sveti Duh nam daje vizijo, ki je z naravnimi očmi ne moremo videti, ker je »razodetje razpršeno med nas«,18 in ko to razodetje sestavimo, lahko vidimo več.
Ko enotno sodelujemo, bi moral biti naš namen, da iščemo in spolnjujemo Gospodovo voljo; spodbujati bi nas morala ljubezen, ki jo čutimo do Boga in bližnjih;19 naša največja želja pa bi morala biti, da bi »marljivo delali«,20 tako da bi pripravili pot za veličastno Odrešenikovo vrnitev. To lahko naredimo le »enodušno«.
Kot metulji monarhi s skupnim namenom nadaljujmo naše potovanje, vsak od nas s svojimi lastnostmi in doprinosom, da bomo svet naredili lepši in plodnejši – en majhen korak naenkrat in ubrano z Božjimi zapovedmi.
Gospod Jezus Kristus nam je obljubil, da je, ko smo zbrani v njegovem imenu, v naši sredi.21 Pričujem, da živi in da je vstal na čudovito pomladno jutro, kot je današnje. Je Monarh monarhov, »Kralj kraljev in Gospod gospodov«.22
Bodimo eno z Očetom in njegovim edinorojenim Sinom, ko nas vodi Sveti Duh, ponižno molim v imenu Jezusa Kristusa, amen.