»Trdni temelji«, Za moč mladih, mar. 2021, 14–15.
Trdni temelji
Na plezalni steni
Ilustrirala Alyssa Petersen
Dvajset mladenk je stalo poleg mene in gledalo skoraj petmetrsko leseno steno. Naš izziv je bil, da jo pomagamo vsem dekletom preplezati. Veliko deklet je bilo prvič na taboru Mladenk. S starejšimi dekleti smo bile voditeljice mladih, vendar še nikoli nismo sodelovale pri podobni dejavnosti. Vse smo s pričakovanjem poslušale pravila.
Vsako dekle mora preplezati steno. Ko ji to uspe, lahko stoji na ploščadi in pomaga druge potegniti navzgor. Če pa se dotakne tal, ne sme več pomagati dvigniti drugih deklet.
Na začetku smo se mučile, kmalu pa nam je uspelo s sodelovanjem začeti dvigati dekleta čez steno. Nekatere je bilo kljub varnostnim ukrepom strah, da bi se dvignile tako visoko. Druge so bile živčne in so se zanašale na svoje moči, da bi dosegle vrh. Morale smo si vse bolj zaupati in se podpirati. Na koncu smo uspešno zaključile izziv.
Ko se je zadnje dekle spustilo s stene, smo se zbrale, da bi se pogovorile o tem, kar smo se naučile pri tej dejavnosti.
Vsi se soočamo s stvarmi, ki se zdijo nepremostljive. Vendar nismo sami. Obkrožajo nas ljudje, ki nam pomagajo in nas podpirajo. Nebeški Oče in Jezus Kristus sta tu, da nam pomagata in nas okrepita, ko se obrnemo na njiju.
Megan B., Ohio, ZDA
»Obljubil sem, da pridem«
Vedno sem hotela drugim oznanjati evangelij, vendar veliko let nisem bila uspešna. Dokler se nisem spoprijateljila s fantom po imenu Tiago. Živela sva blizu drug drugega, zato sva šla vsak dan po šoli skupaj domov.
Nekega dne sva ubrala drugo pot domov in šla mimo kapele, kamor sem hodila v cerkev. Povedala sem mu, da sem že dolgo članica Cerkve. Povedala sem mu, kaj verjamemo in kako zelo je moja družina zaradi tega blagoslovljena. Tiaga sem povabila v cerkev za tisto nedeljo in rekel je, da bo prišel.
Prišla je nedelja in vsa neučakana sem ga čakala v cerkvi, da bo prišel, vendar ga ni bilo. Še isti teden sem ga kasneje ponovno povabila. To se je ponavljalo dva ali tri mesece, vendar je vedno imel izgovor, da ni prišel. Vseeno ga nisem nehala vabiti.
Neko nedeljsko jutro na zakramentnem sestanku sem se ozrla in zagledala Tiaga stati tam. Bila sem presenečena, da ga vidim, on pa je prišel, se usedel poleg mene in rekel: »Obljubil sem, da pridem!«
Predstavila sem ga misijonarjem, ki so ga začeli učiti. Kasneje se je krstil. Zdaj se oba pripravljava, da bova šla na misijon. Tako sem vesela, da nisem obupala nad njim!
Meiry R., Brazilija
Zaupanje v Božji čas
Moja teta se je ločila, ko je bil krščen samo njen najstarejši sin. Da bi ohranila miroljubne odnose z biološkim očetom svojih otrok, je želela dobiti njegovo dovoljenje, da bi se lahko krstili tudi ostali otroci. Na žalost veliko let ni hotel dati dovoljenja.
Teta se je navsezadnje odločila, da želi, da se otroci krstijo kljub temu, da njihov oče tega ne dovoli. Ko pa so se teta in otroci postili in molili glede odločitve, so vsi dobili vtis, da naj še počakajo.
Še isti teden je biološki oče povedal teti, da želi, da se otroci sestanejo z misijonarji in se krstijo. Še vedno se spominjam, kako sem bila vesela, ko mi je mama povedala novico. Vedela sem, da je nebeški Oče blagoslovil moje bratrance in sestrične po številnih letih potrpežljivega čakanja.
Morda ne bomo vedno vedeli, kdaj bo Gospod odgovoril na naše molitve, vendar vem, da bo vedno odgovoril. Ne vem, zakaj je nebeški Oče hotel, da moji bratranci in sestrične čakajo na krst, vendar vem, da jih je blagoslovil zaradi njihove zvestobe.
Bre J., Florida, ZDA