Z gobami do šolnine

Jun Hori

Katere lekcije bi se lahko naučila iz nečesa tako ogabnega, kot so gobe?

dekle v kimonu z gobami

Ilustracija: Julia Yellow

Ne maram gob. Niti vonja, niti strukture – nikakor jih ne maram! Vendar sta starša začela gojiti gobe, ko sem bila še otrok, zato smo jih za obrok jedli vsak dan. V sezoni nabiranja sem staršem pomagala pozno v noč. Natehtala sem jih po 200 g, jih zapakirala in na paket odtisnila pečat. Spomnim se, kako sem uživala, ko sem se pogovarjala z družino. Bilo je skoraj tako, kot da bi imeli vsak dan družinski večer.

Družini je to prav tako prinašalo vir dohodkov, zato smo morali pomagati. Bili pa sta dve slabi strani: Prvič, ravno v času, ko smo morali delati, je bil na sporedu eden mojih najljubših TV programov, zato si ga nisem mogla ogledati. In drugič, ko sem z delom končala, so bile moje roke črne od gob in tako barvo kot vonj sem le stežka odstranila z milom. Kot otrok sem se včasih pritoževala, zakaj sem morala vsak dan toliko pomagati.

Gobe so nam nekaj časa prinašale dober vir dohodka, sčasoma pa so cene padle, saj je število gojiteljev gob naraslo in moji starši so jih prenehali gojiti. Mislila sem, da so prenehali le zato, ker so padle cene, a ko sem diplomirala na kolidžu, sem izvedela resnico, ki me je presenetila.

Starša sta gobe začela gojiti zato, da bi zame in za moje brate privarčevala denar za študij. Prenehala sta zgolj zato, ker sta dosegla ciljni znesek. Ko sem to ugotovila, me je bilo sram, da sem se sploh pritoževala. Nisem vedela, da sem delala za svoje prihodnje stroške kolidža. Poleg tega mi je pomagala še družina!

Vedno znova sem se pritoževala, ne da bi vedela, da gobe gojimo za mojo šolnino. Pritoževala sem se, kot sta se Laman in Lemuel v 1. Nefijevi knjigi 2:12: »In tako sta Laman in Lemuel /…/ godrnjala /…/, ker nista poznala ravnanj tistega Boga, ki ju je ustvaril.« Tako vesela sem, da me Gospod dobro pozna in me je blagoslovil kljub mojemu pritoževanju.

Mislim, da ne bom nikdar marala jesti gob. A če gob ne bi bilo, bi bila pravzaprav malce žalostna, ker ne bi imela priložnosti, da bi se spomnila teh izkušenj z družino. Zaradi njih sem se naučila ceniti svoje blagoslove in zaupati v Gospodov načrt – in se ne pritoževati! Čeprav gob ne maram, jih sedaj cenim. So pomemben simbol, ki me spomni na družinske vezi.

Avtorica živi v mestu Shinagawa na Japonskem.