Najprijetnejši cilj

Charlotte Larcabal

cerkvene revije

(po resnični zgodbi)

David je komaj čakal, da bo nekega dne šel v dubajski tempelj.

Slika

boy stacking sugar cubes to make a temple model

David je na sladkorno kocko stisnil nekaj lepila. Potem jo je previdno dal na nameravano mesto.

»O!« je rekla mami. »Tvoj tempelj iz sladkornih kock je videti osupljiv.«

»Hvala!« je rekel David. »To je dubajski tempelj. Komaj čakam, da bo pravi dokončan.«

David je navdušen, odkar je predsednik Nelson oznanil novi tempelj v državi, v kateri David živi. Združeni arabski emirati imajo ene najvišjih zgradb na svetu. Nimajo pa templja – ne še. To bo prvi tempelj na vsem Srednjem vzhodu.

David je na svoj tempelj prilepil zadnjo sladkorno kocko. »Tako!« je rekel. »Narejeno.«

Mami se je sklonila, da bi bolje videla. »Lepo! Kam naj ga postaviva?«

David je pomislil. »Kaj pa v mojo sobo? Zraven vlakcev.« David obožuje vlake. Nekoč želi biti vlakovodja.

»Fantastičen predlog,« je rekla mami.

David je tempelj iz sladkornih kock previdno odnesel v svojo sobo. Pazljivo ga je postavil poleg vlakcev. Komaj je čakal, da ga bo pokazal sestram in očiju.

Naslednji dan je na obisk prišla Davidova teta Ana. Govorila sta o tem, česa se najbolj veseli. Nato se je nečesa spomnil.

»Bi rada vedela, nad čem sem najbolj navdušen?«je vprašal David.

»Seveda!« je rekla teta Ana.

»Cerkev, v katero hodi moja družina, v Dubaju gradi tempelj!«

Teta Ana se je nasmehnila. »Sliši se kot nekaj res posebnega.«

»Saj je!« je rekel David. »Trenutno v bližini ni templja za našo cerkev, zato gremo v tempelj v Švico ali Nemčijo. Vesel sem, da bo eden bližje nas. Zadal sem si cilj, da se bom pripravil, da bom šel tja.«

»Kako vznemirljivo!« je rekla teta Ana. »Kako se pripravljaš?«

»Molim in berem svete spise,« je rekel David. »In skušam slediti Jezusu Kristusu. In potem bom pripravljen iti v tempelj!«

»To je čudovito,« je rekla teta Ana. »Prepričana sem, da si boš močno prizadeval, da boš svoj cilj dosegel.«

»Bom!« je David veselo prikimal. Dobro se je počutil, ker je povedal nekaj, kar je zanj tako pomembno.

David je tisti večer vprašal, ali svoj tempelj iz sladkornih kock lahko prestavi v kuhinjo.

»Rad bi ga imel tam, kjer ga vedno lahko vidimo. Rad bi si zapomnil, da se moram na tempelj pripravljati.«

»To je dobra zamisel,« je rekel očka. »Mislim, da bo tudi meni pomagalo, če bom vsak dan videl tvoj tempelj.«

Oči je Davidu pomagal, da je tempelj iz sladkornih kock prenesel v kuhinjo.

»Lep je videti,« je rekla Davidova sestra Kaitlynn.

»Ko bo pravi dubajski tempelj končan, ali lahko povabim prijatelje, naj ga pridejo pogledat?« je vprašal David.

Mami je prikimala. »To je fantastična zamisel!«

»In teto Ano?«

»Seveda,« je rekel oči.

David se je nasmehnil. Že zdaj je bil tako hvaležen za dubajski tempelj!

Ilustriral: Mark Robison