Odgovor je Jezus
Ne glede na to, kako težke ali zapletene izzive boste v življenju nemara imeli, se lahko vselej spominjate, da je odgovor preprost: Vselej je to Jezus.
V veliko čast mi je, da vam lahko govorim na tem konferenčnem zasedanju. Danes vam govorim kot prijateljem. V Evangeliju po Janezu je Odrešenik učil, da smo njegovi prijatelji, če delamo, kar nas prosi.1
Naša individualna in skupna ljubezen do Odrešenika ter zaveze nas povezujejo. Predsednik Henry B. Eyring je učil: »Rad bi vam povedal, kako zelo vas Gospod ljubi in vam zaupa. In še več. Rad bi vam povedal, kako zelo računa na vas.«2
Ko me je predsednik Russell M. Nelson poklical za generalnega voditelja, so me preplavila čustva. Prevzelo me je. Z ženo Julie sva nestrpno čakala na sobotno popoldansko generalnokonferenčno zasedanje. Izkazovanje podpore me je napravilo ponižnega. Previdno sem štel korake do sedeža, da ne bi padel že pri prvi zadolžitvi.
Na koncu zasedanja se je zgodilo nekaj, kar je name naredilo velikanski vtis. Člani zbora so se postavili v vrsto in pozdravili nove generalne voditelje, enega za drugim. Vsak je izrazil svojo ljubezen in podporo. S prisrčnim abrazom (objemom) so rekli: »Ne skrbi – pripadaš.«
Odrešenik v odnosu z nami gleda v srce in ne na osebo.3 Pomislite, kako je izbral apostole. Ni se oziral na družbeni položaj ali bogastvo. Vabi nas, naj mu sledimo, in verjamem, da nam zatrjuje, da sodimo k njemu.
To sporočilo se še posebej nanaša na mladino v Cerkvi. V vas vidim to, kar v vas vidi predsednik Nelson. Rekel je, da je »nekaj nedvomno posebnega na tem rodu mladih. Nebeški Oče vam zagotovo zelo zaupa, da vas je poslal na zemljo v tem času. Rodili ste se za nekaj velikega!«4
Hvaležen sem za to, kar se učim od mladih. Hvaležen sem za to, kar me učijo moji otroci, kar me učijo naši misijonarji in kar me učijo moje nečakinje in nečaki.
Ne dolgo tega sem z nečakom Nashom delal na naši kmetiji. Star je šest let in ima čisto srce. On je moj najljubši nečak po imenu Nash in mislim, da sem jaz njegov najljubši stric, ki danes govori na konferenci.
Ko mi je pomagal poiskati rešitev za najin projekt, sem rekel: »Nash, to je čudovita zamisel. Kako si postal tako pameten?« Pogledal me je z izrazom v očeh, ki je rekel: »Stric Ryan, kako da ne poznaš odgovora na to vprašanje?«
Samo skomignil je z rameni, se nasmehnil in samozavestno rekel: »Jezus.«
Nash me je tistega dne spomnil na ta preprost, a globok nauk. Odgovor na najpreprostejša vprašanja in na najbolj zapletene probleme je vselej isti. Odgovor je Jezus Kristus. Vsako rešitev najdemo pri njem.
V Evangeliju po Janezu je Odrešenik rekel svojim učencem, da bo zanje pripravil kraj. Tomaž je bil zmeden in je Odrešeniku rekel:
»‘Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?‘
Jezus mu je dejal: ‘Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.’«5
Odrešenik je učence učil, da je on »pot, resnica in življenje«. On je odgovor na vprašanje, kako naj pridemo k nebeškemu očetu. To, da moramo v življenju prejeti pričevanje o njegovi božanski vlogi, je nekaj, kar sem se naučil kot fant.
Ko sem služil misijon v Argentini, nas je predsednik Howard W. Hunter pozval, naj naredimo nekaj, kar je močno vplivalo na moje življenje. Rekel je: »Kristusa moramo spoznati bolje, kot ga poznamo; spominjati se ga moramo pogosteje, kot se ga spominjamo; služiti mu moramo bolj hrabro, kot mu služimo.«6
Tistikrat me je skrbelo, kako naj bom boljši misijonar. Odgovor je bil naslednje: poznati Kristusa, se ga spominjati in mu služiti. Misijonarje po svetu združuje naslednji namen: Da »vabijo ljudi, naj pridejo h Kristusu, tako da jim pomagajo sprejeti obnovljeni evangelij z vero v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev« in s kesanjem, krstom, prejemom daru Svetega Duha in vztrajanjem do konca«.7 Naše prijatelje, ki poslušajo misijonarje, vabim, naj pridejo h Kristusu. Skupaj si bomo prizadevali, da ga bomo spoznali, se ga spominjali in mu služili.
Služenje misijona je bil svet čas mojega življenja. Predsednik Blair Pincock je v zadnjem razgovoru, ki sem ga kot redni misijonar imel z njim, govoril o prihajajoči spremembi misijonskih voditeljev, kajti z ženo sta prav tako skoraj končala s svojim služenjem. Oba sva bila žalostna, da zapuščava nekaj, kar sva imela tako zelo rada. Videl je, da me muči misel, da ne bom več redni misijonar. Bil je človek velike vere in me je ljubeče poučil, kakor je to počel zadnji dve leti. Pokazal je na sliko Jezusa Kristusa nad svojo mizo in rekel: »Starešina Olsen, vse bo v redu, zato ker je to Gospodovo delo.« Čutil sem se pomirjenega, vedoč, da nam bo Odrešenik pomagal, ne le med služenjem, ampak vedno – če mu bomo le pustili.
Sestra Pincock nas je iz globine svojega srca učila z najpreprostejšimi španskimi povedmi. Ko je rekla: »Jesucristo vive«, sem vedel, da je res in da Jezus živi. Ko je rekla: »Elderes y hermanas, les amo«, sem vedel, da nas ima rada in da želi, da vselej sledimo Odrešeniku.
Z ženo sva bila nedavno blagoslovljena, da sva služila kot misijonska voditelja in delala z izjemnimi misijonarji v Urugvaju. Rekel bi, da so bili to najboljši misijonarji na svetu, in vem, da vsak misijonski voditelj čuti enako. Ti učenci so naju vsak dan učili o hoji za Odrešenikom.
Med rednimi razgovori je k meni v pisarno stopila ena naših čudovitih misijonark. Bila je uspešna misijonarka, odlično je usposabljala mlajše misijonarke in bila je predana voditeljica. Družabnice so se zgledovale po njej in ljudje so jo imeli radi. Bila je poslušna, ponižna in samozavestna. Na najinih prejšnjih razgovorih sva se osredotočila na njeno področje in ljudi, ki jih je učila. Ta pogovor je bil drugačen. Ko sem jo vprašal, kako ji gre, sem videl, da je zaskrbljena. Rekla je: »Predsednik Olsen, ne vem, če to zmorem. Ne vem, ali bom sploh kdaj dovolj dobra. Ne vem, ali sem lahko takšna misijonarka, kakršna Gospod želi, da sem.«
Bila je izjemna misijonarka. Odlična v vseh pogledih. Sanje vsakega predsednika misijona. Nikoli me niso skrbele njene misijonarske sposobnosti.
Ko sem jo poslušal, me je mučilo, kaj naj rečem. Tiho sem molil: »Nebeški Oče, ona je izjemna misijonarka. Tvoja je. Vse dela prav. Nočem vsega pokvariti. Prosim pomagaj mi, da bom vedel, kaj naj rečem.«
Besede so prišle. Rekel sem: »Hermana, žal mi je, da se tako počutiš. Naj te nekaj vprašam? Če bi imela prijateljico, ki bi jo učila, in bi se tako počutila, kaj bi ji rekla?«
Pogledala me je in se nasmehnila. Z nezmotljivim misijonarskim duhom in prepričanjem je rekla: »Predsednik, to je lahko. Rekla bi ji, da jo Odrešenik pozna do potankosti. Povedala bi ji, da Odrešenik živi. Ljubi te. Si dovolj dobra in dobro ti gre!«
Z nasmeškom je rekla: »No, če to velja za naše prijatelje, potem to velja tudi zame.«
Ko imamo vprašanja ali dvome, nemara menimo, da so rešitve pretežke ali da je iskanje odgovorov preveč zapleteno. Pomnimo, da je nasprotnik, in sicer oče vseh laži, arhitekt zmede.8
Odrešenik je Učenik preprostosti.
Predsednik Nelson je rekel:
»Nasprotnik je pameten. Že tisočletja prikazuje dobro kot slabo in slabo kot dobro. Prizadeva si, da so njegova sporočila glasna, drzna in bahava.
Sporočila našega nebeškega Očeta pa so opazno drugačna. Z nami govori preprosto, tiho in s tako osupljivo jasnostjo, da ga ne moremo napačno razumeti.«9
Kako hvaležni smo, da nas Bog tako ljubi, da je poslal svojega Sina. On je odgovor.
Predsednik Nelson je rekel:
»Nikdar ni bilo večje potrebe po evangeliju Jezusa Kristusa kot danes. /…/
Tako vidimo, kako pomembno je, da upoštevamo Gospodovo naročilo apostolom, naj gredo /…/ ‘po vsem svetu in oznani[jo] evangelij vsemu stvarstvu’.«10
Tistim, ki se boste odločili za služenje, lahko pričujem o blagoslovih, ki jih boste deležni, če boste prisluhnili prerokovemu klicu. Pri služenju ne gre za vas; gre za Odrešenika. Poklicani boste na kraj, še pomembneje pa je, da boste poklicani k ljudem. Imeli boste veliko odgovornost in blagoslov, da pomagate novim prijateljem razumeti, da je odgovor Jezus.
To je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in sem sodimo. Vse, k čemur nas predsednik Nelson ljubeče spodbuja, naj naredimo, nas bo zbližalo z Odrešenikom.
Naša čudovita mladina – vključno z mojim nečakom Nashom – ne glede na to, na kako težke ali zapletene izzive boste v življenju nemara naleteli, se lahko vselej spominjate, da je odgovor preprost: Vselej je to Jezus.
Prav kakor sem ob številnih priložnostih slišal govoriti tiste, ki jih podpiramo kot preroke, vidce in razodevalce, prav tako pravim, da vas imamo radi, zahvaljujemo se vam in vas potrebujemo. Sem sodite.
Ljubim Odrešenika. Pričujem o njegovem imenu, in sicer imenu Jezusa Kristusa. Pričujem, da je »začetnik in dopolnitelj naše vere«11 in da je Učenik preprostosti. Odgovor je Jezus. V imenu Jezusa Kristusa, amen.