Sveti spisi
Mojzes 6


6. poglavje

(november–december 1830)

Adamovo potomstvo piše knjigo spominov. — Njegovo pravično potomstvo pridiga kesanje. — Bog se razodene Henohu. — Henoh pridiga evangelij. — Adamu je bil razodet načrt odrešitve. — Prejel je krst in duhovništvo.

1 In aAdam je prisluhnil Božjemu glasu in svoje sinove poklical, naj se pokesajo.

2 In Adam je spet spoznal svojo ženo in rodila je sina in imenoval ga je aSet. In Adam je poveličal Božje ime; kajti rekel je: Bog mi je določil še enega potomca namesto Abela, ki ga je Kajn ubil.

3 In Bog se je razodel Setu in ta se ni uprl, ampak daroval sprejemljivo ažrtev kakor njegov brat Abel. In tudi njemu se je rodil sin in imenoval ga je Enóš.

4 In potem so ti možje začeli aklicati Gospodovo ime in Gospod jih je blagoslovil;

5 in pisali so aknjigo spominov, v katero se je zapisovalo v Adamovem jeziku, kajti tolikim, kolikor jih je klicalo Boga, je bilo dano pisati po duhu bnavdiha.

6 In ti so njihove otroke učili brati in pisati, in imeli so jezik, ki je bil čist in neoskrunjen.

7 Torej, to isto aDuhovništvo, ki je bilo na začetku, bo tudi na koncu sveta.

8 Adam je torej to prerokbo izgovoril, ko ga je navdihnil aSveti Duh, in o Božjih botrocih se je delalo crodoslovje. In to je bila dknjiga Adamovih rodov, v kateri piše: Tisti dan, ko je Bog ustvaril človeka, ga je ustvaril po Božji podobi;

9 po apodobi lastnega telesa, moškega in žensko je bustvaril in ju blagoslovil in ju cimenoval Adam tisti dan, ko ju je ustvaril in sta postali živi dduši v deželi na Božjem epodnožniku.

10 In aAdam je živel sto in trideset let in rodil se mu je sin, ki mu je bil podoben in njegovega bobraza, in imenoval ga je Set.

11 In Adamovih dni, potem ko se mu je rodil Set, je bilo osemsto let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera;

12 in vseh dni, ki jih je Adam preživel, je bilo devetsto in trideset let in je umrl.

13 Set je živel sto in pet let in rodil se mu je Enóš, in vse svoje dni je prerokoval in svojega sina Enóša je učil o Božjih poteh, zatorej je tudi Enóš prerokoval.

14 In Set je živel, potem ko se mu je rodil Enóš, osemsto in sedem let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera.

15 In po vsem obličju dežele je bilo ogromno človeških otrok. In v tistih dneh je imel Satan veliko agospostvo med ljudmi in je vladal v njihovih srcih; in odtlej je prihajalo do vojn in prelivanja krvi; in človeška roka je bila zoper svojega lastnega brata pri prizadejanju smrti zaradi btajnih del, prizadevajoč si za moč.

16 Vseh Setovih dni je bilo devetsto in dvanajst let in je umrl.

17 In Enóš je živel devetdeset let in rodil se mu je aKenán. Enóš in preostanek Božjega ljudstva so prišli iz dežele, ki se je imenovala Šulon, in so prebivali v obljubljeni deželi, ki jo je imenoval po svojem sinu, ki ga je imenoval Kenán.

18 In Enóš je živel, potem ko se mu je rodil Kenán, osemsto in petnajst let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera. In vseh Enóševih dni je bilo devetsto in pet let in je umrl.

19 In Kenán je živel sedemdeset let in rodil se mu je Mahalalél; in Kenán je živel, potem ko se mu je rodil Mahalalél, osemsto in štirideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. In vseh Kenánovih dni je bilo devetsto in deset let in je umrl.

20 In Mahalalél je živel petinšestdeset let in rodil se mu je Jered; in Mahalalél je živel, potem ko se mu je rodil Jered, osemsto in trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. In vseh Mahalalélovih dni je bilo osemsto in petindevetdeset let in je umrl.

21 In Jered je živel sto in dvainšestdeset let in rodil se mu je aHenoh; in Jered je živel, potem ko se mu je rodil Henoh, osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. In Jered je Henoha učil o vseh Božjih poteh.

22 In to je rodovnik sinov Adama, ki je bil Božji asin, s katerim je govoril sam Bog.

23 In bili so apridigarji pravičnosti in so govorili in bprerokovali in vsem ljudem vsepovsod klicali, naj se cpokesajo; in človeške otroke se je učilo o dveri.

24 In zgodilo se je, da je bilo vseh Jeredovih dni devetsto in dvainšestdeset let in je umrl.

25 In Henoh je živel petinšestdeset let in rodil se mu je aMatuzalem.

26 In zgodilo se je, da je Henoh potoval po deželi med ljudstvom; in ko je potoval, se je iz nebes spustil Božji Duh in ostal na njem.

27 In zaslišal je glas iz nebes, ki je rekel: Henoh, sin moj, prerokuj temu ljudstvu in jim reci: Pokesajte se, kajti tako govori Gospod: Na to ljudstvo sem ajezen in moja silovita jeza se je razvnela zoper njih; kajti srca so jim otopela in njihova bušesa so se naveličala poslušati in njihove oči cne morejo videti daleč;

28 in vsi ti številni rodovi so vse od dne, ko sem jih ustvaril, atavali in so me zanikali in si prizadevali za lastne nasvete v temi; in v svojih lastnih gnusobah so naklepali umore in niso izpolnjevali zapovedi, ki sem jih dal njihovemu očetu Adamu.

29 Zatorej so krivo zaprisegli in s svojimi aprisegami so nase priklicali smrt; in zanje sem pripravil bpekel, če se ne bodo pokesali;

30 in to je odredba, ki je prišla iz mojih ust na začetku sveta, od osnovanja le-tega in po ustih mojih služabnikov, vaših očetov, sem jo odredil, prav kakor bo prišla v svet, na konce le-tega.

31 In ko je Henoh te besede slišal, se je priklonil do zemlje pred Gospodom in pred Gospodom spregovoril, rekoč: Zakaj je tako, da sem našel naklonjenost v tvojih očeh, in samo fant sem in vsi ljudje me sovražijo; kajti v govoru sem apočasen; zakaj sem tvoj služabnik?

32 In Gospod je Henohu rekel: Pojdi in naredi, kakor sem ti zapovedal, in nihče te ne bo prebodel. Odpri austa in bodo napolnjena in dal ti bom govoriti, kajti vse meso je v mojih rokah in napravil bom, kakor se mi zdi dobro.

33 Temu ljudstvu reci: Ta dan se aodločite, da boste služili Gospodu Bogu, ki vas je naredil.

34 Glej, moj Duh je nad teboj, zatorej bom opravičil vse tvoje besede; in agore bodo izginjale pred teboj in breke se bodo preusmerile iz svojih strug; in ostal boš v meni in jaz v tebi; zato chodi z menoj.

35 In Gospod je spregovoril Henohu in mu rekel: Oči si pomazili z glino in si jih umij in boš videl. In tako je storil.

36 In videl je aduhove, ki jih je Bog ustvaril; in videl je tudi stvari, ki niso bile vidne bnaravnemu očesu; in odtlej so se po deželi razširile govorice: Gospod je med svojim ljudstvom vzdignil cvidca.

37 In zgodilo se je, da je Henoh šel po deželi med ljudi in stal na hribih in visokih mestih in klical z glasnim glasom, pričujoč zoper njihova dela; in vsi ljudje so bili zaradi njega aužaljeni.

38 In prišli so ga poslušat na visoka mesta, govoreč skrbnikom šotorov: Ostanite tukaj in skrbite za šotore, medtem ko bomo mi šli tjakaj, da bi videli vidca; kajti prerokuje in v deželi je nekaj čudnega; med nas je prišel nor mož.

39 In zgodilo se je, da ko so ga slišali, nanj ni nihče položil rok; kajti vse, ki so ga slišali, je obšel strah; kajti hodil je z Bogom.

40 In k njemu je prišel neki mož, ki mu je bilo ime Mahijah, in mu rekel: Jasno nam povej, kdo si in od kod prihajaš?

41 In rekel jim je: Prišel sem iz kenánske dežele, dežele mojih očetov, dežele pravičnosti do današnjega dne. In moj oče me je učil o vseh Božjih poteh.

42 In zgodilo se je, da sem, ko sem potoval iz kenánske dežele ob morju proti vzhodu, imel videnje; in glej, nebesa sem videl in z menoj je govoril Gospod in mi dal zapoved; zatorej sem zaradi tega, da bi zapoved izpolnil, govoril te besede.

43 In Henoh je nadaljeval s svojim govorom, rekoč: Gospod, ki je govoril z menoj, isti je Bog nebes, in on je moj Bog in vaš Bog in vi ste moji bratje in zakaj si sami asvetujete in zanikate Boga nebes?

44 Nebesa je naredil on; azemlja je njegov bpodnožnik; in temelj le-te je njegov. Glejte, on ga je položil, množico ljudi je pripeljal na obličje le-te.

45 In na naše očete je prišla smrt; vendar jih poznamo in ne moremo zanikati in poznamo celo prvega od vseh, in sicer Adama.

46 Kajti pišemo knjigo aspominov glede na vzorec, ki nam ga je dal Božji prst; in dana nam je v našem jeziku.

47 In ko je Henoh govoril Božje besede, so ljudje trepetali in niso mogli stati v njegovi navzočnosti.

48 In rekel jim je: Ker je Adam apadel, mi smo; in zaradi njegovega padca je nastopila bsmrt; in doletela sta nas beda in gorje.

49 Glejte, Satan je prišel med človeške otroke in jih askuša, naj ga častijo; in ljudje so postali bmeseni, cpolteni in hudičevski in so dizključeni iz Božje navzočnosti.

50 Toda Bog je našim očetom razkril, da se morajo vsi ljudje pokesati.

51 In s svojim lastnim glasom je poklical našega očeta Adama, rekoč: Jaz sem Bog; jaz sem naredil svet in aljudi, bpreden so bili v mesu.

52 In rekel jim je tudi: Če se boste obrnili k meni in prisluhnili mojemu glasu in verjeli in se pokesali vseh svojih prestopkov in se akrstili, in sicer z vodo, v imenu mojega edinorojenega Sina, ki ga navdajata bmilostljivost in resnica, ki je cJezus Kristus, edino dime, ki bo dano pod nebom, po katerem bo k človeškim otrokom prišla eodrešitev, boste prejeli dar Svetega Duha in vse stvari prosili v njegovem imenu in kar ga boste prosili, vam bo dano.

53 In naš oče Adam je spregovoril Gospodu in rekel: Zakaj je tako, da se morajo ljudje pokesati in se krstiti v vodi? In Gospod je Adamu rekel: Glej, aodpustil sem ti prestopek v edenskem vrtu.

54 Odslej se je med ljudmi govorilo, da je aBožji Sin plačal bodkupnino za izvirno krivdo, zaradi česar za grehe staršev ne morejo odgovarjati cotroci, kajti od osnovanja sveta so čisti.

55 In Gospod je spregovoril Adamu, rekoč: Ker so tvoji otroci spočeti v grehu, in sicer tako se bo, ko bodo začeli odraščati, agreh porajal v njihovih srcih in bodo okusili bgrenkobo, da bodo lahko znali ceniti dobro.

56 In dano jim je, da prepoznavajo dobro od hudega; zatorej lahko adelujejo sami, dal pa sem vam še en zakon in zapoved.

57 Zatorej to učite svoje otroke, da se morajo vsi ljudje vsepovsod apokesati, ali pa nikakor ne morejo podedovati Božjega kraljestva, kajti tam ne more prebivati nič bnečistega oziroma cprebivati v njegovi navzočnosti; kajti v Adamovem jeziku mu je ime dČlovek Svetosti, njegovemu Edinorojencu pa je ime eSin človekov, in sicer Jezus Kristus, pravični fSodnik, ki bo prišel ob poldnevu časa.

58 Zato vam zapovedujem, da o teh stvareh prosto učite svoje aotroke, rekoč:

59 Da zaradi prestopka pride padec, padec, ki bo prinesel smrt, in ker ste se v svet rodili z vodo in krvjo in aduhom, ki sem ga napravil, in ste tako postali iz bprahu živa duša, in sicer tako se morate cponovno roditi v nebeško kraljestvo z dvodo in z Duhom in biti očiščeni s krvjo, in sicer s krvjo mojega Edinorojenca; da boste posvečeni vsakega greha in bili edeležni fbesed večnega življenja v tem svetu in večnega življenja v prihodnjem svetu, in sicer nesmrtne gslave.

60 Kajti z avodo izpolnjujete zapoved; po Duhu ste bopravičeni, s ckrvjo pa ste dposvečeni;

61 zato je dano, da biva v vas; zapis nebes; aTolažnik; miroljubne stvari nesmrtne slave; resnica o vsem; to, kar poživlja vse stvari, kar vse stvari oživlja, to, kar ve vse in ima vso moč glede na modrost, milost, resnico, pravico in presojo.

62 In sedaj, glej, povem ti: To je anačrt odrešitve za vse ljudi preko krvi mojega bEdinorojenca, ki bo prišel ob poldnevu časa.

63 In glej, vse ima svojo podobnost in vse je ustvarjeno in narejeno, da apričuje o meni, tako to, kar je posvetno, kot to, kar je duhovno; to, kar je na nebu zgoraj, in to, kar je na zemlji, in to, kar je v zemlji, in to, kar je pod zemljo, tako zgoraj kot spodaj: vse pričuje o meni.

64 In zgodilo se je, da je, potem ko je Gospod govoril z Adamom, našim očetom, Adam zaklical h Gospodu in ga je Gospodov aDuh vzel in ga odvedel v bvodo in je bil potopljen pod vodo in je bil vzdignjen iz vode.

65 In tako je bil krščen in nadenj se je spustil Božji Duh in tako se je arodil po Duhu in je bil njegov bnotranji človek poživljen.

66 In zaslišal je glas iz nebes, ki je rekel: aKrstil si se z ognjem in s Svetim Duhom. To je bzapis Očeta in Sina odslej in za vekomaj.

67 In ti si po aredu njega, ki je bil brez začetka dni oziroma konca let, iz vse večnosti v vso večnost.

68 Glej, z menoj si aeno, Božji sin; in tako lahko vsi postanejo moji bsinovi. Amen.