1 Sedaj je Gospod Bog napravil, da je lakota v deželi Ur postala huda, tako da je ^aHarán, moj brat, umrl; toda ^bTerah, moj oče, je še živel v deželi Ur Kaldejcev.

2 In zgodilo se je, da sem jaz, Abraham, vzel za ženo ^aSarájo, ^bNahór, moj brat, pa je za ženo vzel Milko, ki je bila Haránova hči.

3 Gospod mi je torej ^arekel: Abraham, pojdi iz svoje dežele in od svojega rodu in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.

4 Zato sem zapustil deželo ^aUr Kaldejcev, da bi šel v kánaansko deželo; in s seboj sem vzel Lota, bratovega sina, in njegovo ženo in mojo ženo Sarájo; in tudi moj ^boče je prišel za mano v deželo, ki smo jo imenovali Harán.

5 In lakota je popustila; in moj oče je ostal v Haránu in prebival tam, ker je bilo v Haránu veliko čred; in moj oče se je spet vrnil k ^amalikovanju, zato je ostal v Haránu.

6 Toda jaz, Abraham, in ^aLot, sin mojega brata, sva molila h Gospodu in Gospod se mi je ^bprikazal in mi rekel: Vstani in vzemi Lota s seboj; kajti nameraval sem te vzeti iz Harána in te napraviti za pridigarja, da boš moje ^cime nesel v tujo ^ddeželo, ki jo bom dal tvojemu potomstvu za teboj v večno posest, ko bodo prisluhnili mojemu glasu.

7 Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog; prebivam v nebesih; zemlja je moj ^apodnožnik; svojo roko iztegnem čez morje in poslušno je mojemu glasu; veter in ogenj si napravim za ^bkočijo; goram porečem: Pojdite odtod, in glej, v trenutku jih nenadoma odnese vihar.

8 Ime mi je ^aJehova in od začetka ^bpoznam konec; zato bo moja roka nad teboj.

9 In iz tebe bom napravil velik narod in čezmerno te bom ^ablagoslovil in tvoje ime napravil veliko med vsemi narodi in v blagoslov boš svojemu potomstvu za teboj, da bodo v svojih rokah nosili to delovanje in ^bduhovništvo vsem narodom;

10 in blagoslovil jih bom preko tvojega imena; kajti toliko, kolikor jih ta ^aevangelij sprejme, se jih bo imenovalo s tvojim imenom in se jih štelo za tvoje ^bpotomstvo in bodo vstali in te blagoslavljali kot svojega ^cočeta.

11 In ^ablagoslavljal bom tiste, ki te blagoslavljajo, in preklel tiste, ki te prekolnejo; in v tebi (torej v tvojem duhovništvu) in v tvojem ^bpotomstvu (torej v tvojem duhovništvu), kajti obljubljam ti, da se bo ta ^cpravica v tebi nadaljevala, in v tvojem potomstvu za teboj (torej to pomeni dobesedno potomstvo oziroma potomstvo tvojega telesa) bodo blagoslovljene vse družine zemlje, in sicer z evangelijskimi blagoslovi, ki so blagoslovi odrešitve, in sicer večno življenje.

12 Torej, ko mi je Gospod prenehal govoriti in je umaknil svoj obraz od mene, sem si v srcu rekel: Tvoj služabnik te je iskreno ^aiskal; sedaj sem te našel;

13 poslal si svojega angela, da me je ^arešil Elkenovih bogov, in dobro bo, če bom prisluhnil tvojemu glasu, zato dovoli, da tvoj služabnik vstane in odide v miru.

14 Tako sem jaz, Abraham, odšel, kakor mi je Gospod rekel, in Lot z menoj; in jaz, Abraham, sem bil star ^advainšestdeset let, ko sem odšel iz Harána.

15 In s seboj sem vzel ^aSarájo, ki sem jo vzel za ženo, ko sem bil v ^bUru Kaldejcev, in Lota, sina mojega brata, in vse naše imetje, ki smo ga zbrali, in duše, ki smo jih ^cpridobili v Haránu, in šli dalje na poti v ^dkánaansko deželo in prebivali v šotorih, ko smo šli na pot.

16 Zato je bila večnost naše pokrivalo in naša ^askala in naša odrešitev, ko smo potovali iz Harána po poti v Jeršon, da bi prišli v kánaansko deželo.

17 Sedaj sem jaz, Abraham, v jeršonski deželi postavil ^aoltar in daroval Gospodu in molil, da bi bila ^blakota odvrnjena od hiše mojega očeta, da ne bi umrli.

18 In nato smo šli iz Jeršona skozi deželo v kraj Sihem; nahajal se je na moréjskih planjavah in že smo prišli v meje dežele ^aKánaancev in tam na moréjskih planjavah sem daroval ^bžrtev in pobožno klical h Gospodu, ker smo že prišli v deželo tega malikovalskega naroda.

19 In Gospod se mi je prikazal v odgovor na moje molitve in mi rekel: Tvojemu potomstvu bom dal to ^adeželo.

20 In jaz, Abraham, sem vstal z mesta oltarja, ki sem ga postavil Gospodu, in se od tamkaj umaknil na goro na vzhodu ^aBetela in tam postavil svoj šotor, Betel na zahodu in ^bAj na vzhodu; in tam sem Gospodu postavil še en oltar in spet ^cklical Gospodovo ime.

21 In jaz, Abraham, sem potoval in šel še dalje proti jugu; in v deželi se je lakota še nadaljevala; in jaz, Abraham, sem se odločil oditi dol v Egipt, da bi tam bival, kajti lakota je postala zelo huda.

22 In zgodilo se je, ko sem prišel v bližino, da bi vstopil v Egipt, mi je Gospod rekel: Glej, ^aSarája, tvoja žena, je zelo lepa ženska na pogled;

23 zato se bo zgodilo, da bodo Egipčani, ko jo bodo videli, rekli: Njegova žena je; in te bodo ubili, njo pa bodo pustili živo; zato glej, da narediš takole:

24 Egipčanom naj reče, da je tvoja sestra in ostal boš živ.

25 In zgodilo se je, da sem jaz, Abraham, Saráji, svoji ženi, povedal vse, kar mi je rekel Gospod: Zato jim reci, te prosim, da si moja sestra, da bo z mano dobro za tvoje dobro in bom zaradi tebe ostal živ.