1 Zato da bi zapečatili pričevanje te knjige in Mormonove knjige, oznanjamo ^amučeniško smrt preroka ^bJosepha Smitha in patriarha Hyruma Smitha. V ^cječi v Carthagu ju je 27. junija 1844 okrog pete ure popoldan ustrelila oborožena drhal — pobarvana na črno — ki je štela od 150 do 200 ljudi. Najprej so ustrelili ^dHyruma, ki se je tiho zgrudil in zaklical: Po meni je! Joseph je odskočil od okna, in je bil v tem napadu ustreljen, in zaklical: O Gospod, moj Bog! Na oba so okrutno streljali še potem, ko sta bila že mrtva, in oba sta zadobila štiri krogle.

2 ^aJohn Taylor in Willard Richards, dva od dvanajsterih, sta bila edina, ki sta bila takrat v sobi; prvega so kruto ranile štiri krogle, vendar je od tedaj okreval; drugi je po Božji previdnosti ušel brez ene same luknjice v obleki.

3 Joseph Smith, Gospodov ^aprerok in ^bvidec, je razen Jezusa za odrešitev ljudi na tem svetu naredil več kot vsak drug človek, ki je kdaj živel na njem. V kratkem razdobju dvajsetih let je obelodanil Mormonovo knjigo, ki jo je prevedel z Božjim darom in močjo in je bila z njegovo pomočjo objavljena na dveh celinah; ^cpolnost večnega evangelija, ki ga vsebuje, je poslal na štiri strani zemlje; obelodanil je razodetja in zapovedi, ki sestavljajo to knjigo Nauk in zaveze, in številne druge modre dokumente ter navodila v korist človeških otrok; zbral je veliko tisoč svetih iz poslednjih dni, ustanovil veliko ^dmesto in zapustil slavo ter ime, ki ju ni moč uničiti. Živel je kot velik človek in umrl je kot velik človek v očeh Boga in njegovega ljudstva; in kot večina Gospodovih maziljencev v starodavnih časih je svoje poslanstvo in svoja dela zapečatil s svojo lastno ^ekrvjo; in prav tako njegov brat Hyrum. V življenju se nista ločila in v smrti nista bila ločena!

4 Ko je Joseph dva ali tri dni, preden so ga ubili, odšel v Carthage, da bi se predal domnevnim zahtevam zakona, je rekel: »Grem kakor ^ajagnje v zakol; vendar sem miren kot poletno jutro; na vesti nimam žalitev ne zoper Boga ne zoper nobenega človeka. Umrl bom nedolžen in vendar bo o meni rečeno — hladnokrvno so ga umorili.« — Isto jutro, potem ko se je Hyrum pripravil na odhod — naj rečemo na pokol? Da, kajti tako je bilo — je prebral naslednji odstavek pred koncem dvanajstega poglavja Etrove knjige v Mormonovi knjigi in tam napravil zavihek:

5 In zgodilo se je, da sem molil h Gospodu, da bi bil do drugih narodov milostljiv, da bi bili dobrotljivi. In zgodilo se je, da mi je Gospod rekel: Če ne bodo dobrotljivi, tebi nič mar, ti si bil zvest; zatorej bodo tvoja oblačila postala ^ačista. In ker si videl svojo šibkost, boš postal močan, in sicer da boš sédel na mesto, ki sem ga pripravil v bivališčih mojega Očeta. In sedaj se /…/ poslavljam od drugih narodov; da, in tudi od svojih bratov, ki jih imam rad, dokler se ne snidemo pred Kristusovim ^bsodnim stolom, kjer bodo vsi ljudje vedeli, da moja oblačila niso omadeževana z vašo krvjo. ^cOporočnika sta sedaj mrtva in njuna oporoka je veljavna.

6 Hyrum Smith je bil februarja 1844 star štiriinštirideset let, Joseph Smith pa je bil decembra 1843 star osemintrideset let; in odslej bosta njuni imeni uvrščeni med verske mučenike; in bralec v vsakem narodu bo opomnjen, da je Mormonova knjiga in ta knjiga Nauk in zaveze cerkve stala najboljšo kri devetnajstega stoletja, da sta bili obelodanjeni za odrešitev propadlega sveta; in da če ogenj za Božjo slavo lahko požge ^azeleno drevo, kako zlahka bo požgal suho drevje, da bo vinograd očistil izprijenosti. Živela sta za slavo, umrla sta za slavo in slava je njuno večno plačilo. Iz veka v vek se bosta njuni imeni predajali potomstvu kakor dragulja za posvečene.

7 Bila sta nedolžna vsakršnega zločina, kakor se je pri njiju prej pogosto izkazalo, in sta bila v ječo zaprta zgolj zaradi zarote izdajalcev in hudobnežev; in njuna nedolžna kri na tleh ječe v Carthagu je ogromen pečat na »mormonstvu«, ki ga nobeno sodišče na zemlji ne more ovreči, in njuna nedolžna kri na grbu države Illinois s prelomljeno obljubo države, kakor je prisegel guverner, je priča o resnici večnega evangelija, ki ga ves svet ne more ovreči; in njuna nedolžna kri na praporu svobode in na magni carti Združenih držav je poslanka vere Jezusa Kristusa, ki se bo dotaknila src poštenih ljudi v vseh narodih; in njuna nedolžna kri bo z nedolžno krvjo vseh mučenikov pod ^aoltarjem, ki ga je videl Janez, klicala h Gospodu nad vojskami, dokler te krvi na zemlji ne bo maščeval. Amen.