1 In zgodilo se je, da se je kraljeva vojska vrnila, ker je zaman iskala Gospodovo ljudstvo.

2 In sedaj glejte, kraljeve sile so bile majhne, ker so se zmanjšale, in med preostalim ljudstvom se je začel razdor.

3 In manjši del je začel izrekati grožnje kralju in med njimi se je začel velik prepir.

4 In med njimi je bil torej človek, ki mu je bilo ime Gideón, in bil je močan človek in kraljev sovražnik, zato je izvlekel svoj meč in v srdu zaprisegel, da bo kralja ubil.

5 In zgodilo se je, da se je s kraljem bojeval; in ko je kralj videl, da je na tem, da ga bo premagal, je zbežal in tekel in se povzpel na ^astolp, ki je bil blizu templja.

6 In Gideón ga je zasledoval in bil na tem, da se povzpne na stolp, da bo kralja ubil, in kralj se je ozrl z očmi naokrog proti šemlonski deželi in glejte, lamanska vojska je bila znotraj deželnih meja.

7 In sedaj je kralj s tesnobo v duši zaklical, rekoč: Gideón, prizanesi mi, kajti Lamanci gredo nad nas in pokončali nas bodo; da, pokončali bodo moje ljudstvo.

8 In sedaj kralja ni toliko skrbelo za ljudstvo, kot ga je za svoje lastno življenje; vendar ga je Gideón pustil pri življenju.

9 In kralj je ljudstvu ukazal, naj pred Lamanci zbežijo, in on sam je šel pred njimi, in s svojimi ženskami in s svojimi otroki so zbežali v divjino.

10 In zgodilo se je, da so jih Lamanci zasledovali in jih dohiteli in jih začeli pobijati.

11 Sedaj se je zgodilo, da jim je kralj ukazal, naj vsi možje zapustijo svoje žene in svoje otroke in pred Lamanci zbežijo.

12 Bilo jih je torej veliko, ki jih niso hoteli pustiti, ampak so raje ostali in pomrli z njimi. In ostali so zapustili svoje žene in svoje otroke in zbežali.

13 In zgodilo se je, da so tisti, ki so ostali s svojimi ženami in s svojimi otroki, naročili, naj njihove zale hčere pristopijo in Lamance prosijo, naj jih ne pobijejo.

14 In zgodilo se je, da so se jih Lamanci usmilili, kajti očarala jih je lepota njihovih žensk.

15 Zato so jih Lamanci pustili pri življenju in jih zajeli in jih odpeljali nazaj v nefijsko deželo in jim dovolili posedovati deželo pod pogoji, da bodo kralja Noeta izročili v roke Lamancev in izročili svoje imetje, in sicer polovico vsega, kar so posedovali, polovico zlata in srebra in vseh svojih dragocenosti, in tako bodo iz leta v leto lamanskemu kralju plačevali dajatev.

16 In med tistimi, ki so jih zajeli, je bil torej eden od kraljevih sinov, ki mu je bilo ime ^aLimhi.

17 In Limhi si je torej želel, da njegovega očeta ne bi pokončali; vendar Limhiju očetove krivičnosti niso bile neznane, ker je bil sam pravičen človek.

18 In zgodilo se je, da je Gideón v divjino skrivoma poslal može, da bi poiskali kralja in tiste, ki so bili z njim. In zgodilo se je, da so v divjini srečali ljudi, vse, razen kralja in njegovih duhovnikov.

19 V srcu so torej zaprisegli, da se bodo vrnili v nefijsko deželo in da bodo, če so bile njihove žene in njihovi otroci pobiti, in tudi tisti, ki so ostali z njimi, naklepali maščevanje in prav tako pomrli z njimi.

20 In kralj jim je ukazal, naj se ne vračajo; in na kralja so se razjezili in napravili, da mora trpeti, in sicer ^asmrt v ognju.

21 In bili so na tem, da zgrabijo tudi duhovnike in jih usmrtijo, ti pa so pred njimi zbežali.

22 In zgodilo se je, da so bili na tem, da se vrnejo v nefijsko deželo in srečali so Gideónove može. In Gideónovi možje so jim povedali o vsem, kar se je zgodilo njihovim ženam in njihovim otrokom; in da so jim Lamanci dovolili, da lahko deželo posedujejo, če bodo Lamancem plačevali dajatev polovice vsega, kar so posedovali.

23 In ljudje so Gideónovim možem povedali, da so kralja ubili in njegovi duhovniki so pred njimi zbežali globlje v divjino.

24 In zgodilo se je, da so se potem, ko so končali z obredom, vrnili v nefijsko deželo, radostni, ker njihove žene in njihovi otroci niso bili pobiti; in Gideónu so povedali, kaj so storili kralju.

25 In zgodilo se je, da jim je lamanski kralj ^aprisegel, da jih njegovo ljudstvo ne bo pobilo.

26 In tudi Limhi je, ker je bil kraljev sin, ker mu je ^aljudstvo predalo kraljestvo, lamanskemu kralju prisegel, da mu bo njegovo ljudstvo plačevalo dajatev, in sicer polovico vsega, kar so posedovali.

27 In zgodilo se je, da je Limhi začel ustanavljati kraljestvo in vzpostavljati mir med svojim ljudstvom.

28 In lamanski kralj je okrog dežele postavil straže, da bi Limhijevo ljudstvo zadržal v deželi, da ne bi mogli oditi v divjino; in svoje straže je vzdrževal z dajatvijo, ki jo je prejemal od Nefijcev.

29 In kralj Limhi je torej imel v svojem kraljestvu nepretrgan mir za razdobje dveh let, da jih Lamanci niso nadlegovali, niti si jih niso prizadevali pokončati.