1 Sedaj glejte, zgodilo se je, da sem jaz, Jakob, ker sem svoje ljudstvo veliko poučeval v besedi (in ne morem zapisati več kakor le malo svojih besed zaradi težavnosti graviranja naših besed na plošče) in vemo, da mora to, kar zapisujemo na plošče, ostati.

2 Toda vse, kar zapisujemo na drugo kot na plošče, mora preminiti in izginiti; toda na plošče lahko zapišemo nekaj besed, ki bodo našim otrokom in tudi našim ljubljenim bratom dale majhno stopnjo spoznanja glede nas oziroma glede njihovih očetov —

3 v tem se torej radostimo; in marljivo delamo, da bi te besede vgravirali na plošče, upajoč, da jih bodo naši ljubljeni bratje in naši otroci prejeli s hvaležnim srcem in gledali nanje, da bodo z radostjo in ne s potrtostjo, niti s prezirom lahko izvedeli glede svojih prvih staršev.

4 Kajti s tem namenom smo zapisovali te stvari, da bodo lahko vedeli, da smo ^avedeli o Kristusu in smo več sto let pred njegovim prihodom upali na njegovo slavo; na njegovo slavo pa nismo upali samo mi, ampak tudi vsi sveti ^bpreroki, ki so bili pred nami.

5 Glejte, verjeli so v Kristusa in v njegovem imenu ^ačastili Očeta in tudi mi Očeta častimo v njegovem imenu. In s tem namenom izpolnjujemo Mojzesovo ^bpostavo, ki nam dušo ^cusmerja k njemu; in zaradi tega nam je posvečena za pravičnost, prav kot se je štelo Abrahamu v divjini, da je bil poslušen Božjim zapovedim, ko je daroval svojega sina Izaka, kar je prispodoba Boga in njegovega ^dedinorojenega Sina.

6 Zatorej preučujemo preroke in imamo veliko razodetij in duha ^apreroštva; in ker imamo vsa ta ^bpričevanja, prejmemo upanje in naša vera postane neomajna, tako da resnično lahko ^czapovedujemo v Jezusovem ^dimenu in so nam poslušna sama drevesa oziroma gore oziroma morski valovi.

7 Vendar nam Gospod Bog pokaže našo ^ašibkost, da bi vedeli, da je zaradi njegove milostljivosti in njegove velike blagohotnosti do človeških otrok, da imamo moč, da to naredimo.

8 Glejte, velika in čudovita so Gospodova dela. Kako ^aneraziskane so globine njegovih ^bskrivnosti; in nemogoče je, da bi človek odkril vsa njegova pota. In za njegova ^cpota ne ^dve nihče, če mu ni razodeto; zatorej, bratje, ne prezirajte Božjih razodetij.

9 Kajti glejte, z močjo njegove ^abesede je ^bčlovek prišel na obličje zemlje, zemlje, ki je bila ustvarjena z močjo njegove besede. Če je zatorej Bog spregovoril in je nastal svet in spregovoril in je bil ustvarjen človek, o potem zakaj ne bi mogel zapovedovati ^czemlji oziroma delu svojih rok na njenem obličju glede na svojo voljo in zadovoljstvo?

10 Zatorej si, bratje, ne prizadevajte ^asvetovati Gospodu, ampak jemati nasvet iz njegove roke. Kajti glejte, sami veste, da svetuje ^bmodro in pravično in z veliko milosti nad vsemi svojimi deli.

11 Zatorej, ljubljeni bratje, spravite se z njim zaradi ^aodkupne daritve Kristusa, njegovega ^bedinorojenega Sina, in prejeli boste ^cvstajenje glede na moč vstajenja, ki je v Kristusu, in bili predstavljeni kot Kristusovi ^dprvi sadovi Bogu, ker imate vero in ste prejeli zanesljivo upanje na njegovo slavo, preden se prikaže v mesu.

12 In sedaj, ljubljeni, ne čudite se, da vam to pravim; kajti zakaj ne bi ^agovorili o Kristusovi odkupni daritvi in si ne pridobili popolnega spoznanja o njem, kakor si tudi pridobili spoznanja o vstajenju in prihodnjem svetu?

13 Glejte, bratje moji, ta, ki prerokuje, naj prerokuje, da ljudje razumejo, kajti ^aDuh govori resnico in ne laže. Zatorej govori o stvareh, kakor v resnici ^bso, in o stvareh, kakor v resnici bodo; zatorej so nam bile te stvari ^cjasno razodete za odrešitev naše duše. Toda glejte, nismo samo mi priče temu; kajti to je Bog govoril tudi starodavnim prerokom.

14 Toda glejte, Judje so bili ^atrdovratno ljudstvo; in ^bprezirali so jasne besede in ubijali preroke in si prizadevali za to, česar niso mogli razumeti. Zatorej morajo zaradi svoje ^cslepote, slepote, ki jih je doletela, ker so gledali mimo cilja, pasti, kajti Bog jim je odvzel svojo jasnost in jim predal veliko tega, česar ^dne morejo razumeti, ker so si tako želeli. In ker so si tako želeli, je Bog to napravil, da bi se opotekali.

15 In sedaj mene, Jakoba, Duh vodi, da še prerokujem; kajti po delovanju Duha, ki je v meni, opažam, da bodo zavoljo ^aspotikanja Judov ^bzavrnili ^ckamen, na katerem bi lahko zidali in imeli varen temelj.

16 Toda glejte, glede na svete spise bo ta ^akamen postal velik in poslednji in edini zanesljivi ^btemelj, na katerem Judje lahko zidajo.

17 In sedaj, moji ljubljeni, kako je mogoče, da ti, potem ko so zavrnili zanesljivi temelj, sploh lahko ^azidajo na njem, da bi postal glavni vogelni kamen?

18 Glejte, moji ljubljeni bratje, razkril vam bom to skrivnost; če se moja trdnost v Duhu ne bo kakor koli omajala in se ne opotečem zaradi svoje prevelike zaskrbljenosti zavoljo vas.