Sveti spisi
Jakob 2


2. poglavje

Jakob javno obtoži ljubezen do bogastva, ponos in omadeževanost. — Ljudje lahko iščejo bogastvo, da bi pomagali soljudem. — Gospod zapove, naj ne ima nihče med Nefijci več kot eno ženo. — Gospod se radosti nad neomadeževanostjo žensk. Med letoma 544 in 421 pr. Kr.

1 Besede, ki jih je Jakob, Nefijev brat, po Nefijevi smrti govoril Nefijevemu ljudstvu:

2 Torej, moji ljubljeni bratje, jaz, Jakob, glede na odgovornost, ki jo imam pred Bogom, da poveličujem svojo službo s treznostjo in da bi si z oblačil očistil vaše grehe, ta dan prihajam v tempelj, da bi vam razglasil Božjo besedo.

3 In sami veste, da sem bil doslej marljiv v službi svojega poklica; ta dan pa me teži veliko večja želja in zaskrbljenost za blaginjo vaših duš, kakor me je doslej.

4 Kajti glejte, doslej ste bili poslušni Gospodovi besedi, ki sem vam jo dal.

5 Toda glejte, prisluhnite mi in vedite, da vam lahko s pomočjo vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje povem glede vaših amisli, kako to da se je v vašem delovanju začel pojavljati greh, greh, ki se zelo gnusi meni, da, in se gnusi Bogu.

6 Da, to mi žalosti dušo in povzroča, da od sramu lezem vase pred navzočnostjo svojega Stvarnika, da vam moram pričevati glede hudobije vaših src.

7 In prav tako me žalosti, da moram glede vas tako asmelo govoriti pred vašimi ženami in vašimi otroki, izmed katerih jih ima veliko pred Bogom silno nežna in bneomadeževana in rahločutna čustva, to, kar je Bogu povšeči;

8 in zdi se mi, da so semkaj prišli poslušat prijetno aBožjo besedo, da, besedo, ki ozdravi ranjeno dušo.

9 Zatorej me v duši teži, da sem vas zaradi stroge zapovedi, ki sem jo prejel od Boga, primoran opomniti glede na vaše zločine, da bom poglobil rane tem, ki so že ranjeni, namesto da bi njihove rane blažil in zdravil; in za tiste, ki niso bili ranjeni, namesto da bi se gostili s prijetno Božjo besedo, so nastavljena bodala, da jim bodo prebodla dušo in ranila njihove tankočutne misli.

10 Toda navkljub velikanski nalogi moram narediti glede na stroge Božje azapovedi in vam povedati glede vaše hudobije in gnusob v navzočnosti tistih, ki so čisti v srcu in strtega srca in pod bprodirnim očesom vsemogočnega Boga.

11 Zatorej vam moram povedati resnico glede na ajasnost Božje besede. Kajti glejte, ko sem vprašal Gospoda, se mi je tako zgodila beseda, rekoč: Jakob, jutri se odpravi v tempelj in temu ljudstvu razglasi besedo, ki ti jo bom dal.

12 In sedaj glejte, bratje moji, to je beseda, ki vam jo razglašam, da jih je veliko med vami začelo iskati zlato in srebro in vsakovrstne dragocene arude, ki jih ima ta dežela, ki je bobljubljena dežela za vas in vaše potomstvo, v velikem obilju.

13 In roka previdnosti se vam je najprijetneje smehljala, da ste prejeli veliko bogastvo; in ker ste nekateri med vami prejeli obilneje kakor vaši bratje, ste avzvišeni v ponosu srca in ste trdovratni in visoko se nosite zaradi dragocenih oblačil in preganjate svoje brate, ker predpostavljate, da ste boljši od njih.

14 In sedaj, bratje moji, mar predpostavljate, da vas Bog v tem opravičuje? Glejte, povem vam, ne. Ampak vas obsoja in če boste v tem vztrajali, vas morajo naglo doleteti njegove sodbe.

15 O, da bi vam pokazal, da lahko njegove oči prodrejo v vas in da vas lahko z enim bežnim pogledom zmelje v prah!

16 O, da bi vas osvobodil te krivičnosti in gnusobe. In o, da bi poslušali besedo njegovih zapovedi in ne dovolili temu aponosu srca, da vam pogublja dušo!

17 O svojih bratih mislite kot o sebi in bodite prijazni z vsemi in radodarni s svojim aimetjem, da bbodo lahko bogati kakor vi.

18 Preden pa iščete abogastvo, iščite Božje bkraljestvo.

19 In potem ko boste prejeli upanje v Kristusa, boste prejeli bogastvo, če ga boste iskali; in iskali ga boste z namenom, da boste adelali dobro — da boste oblačili gole in hranili lačne in osvobajali ujete in nudili pomoč bolnim in prizadetim.

20 In sedaj, bratje moji, govoril sem vam glede ponosa; in tisti med vami, ki ste prizadeli bližnjega in ga preganjali, ker ste bili v srcu ponosni na to, kar vam je dal Bog, kaj pravite o tem?

21 Mar ne predpostavljate, da se takšne stvari gnusijo njemu, ki je ustvaril vse meso? In eno bitje je v njegovih očeh tako dragoceno kakor drugo. In vse meso je iz prahu; in prav s tem namenom jih je ustvaril, da bodo izpolnjevali njegove azapovedi in ga vekomaj slavili.

22 In sedaj vam preneham govoriti glede tega ponosa. In če ne bi bilo, da vam moram govoriti glede večjega zločina, bi se mi srce zaradi vas silno radostilo.

23 Toda Božja beseda me bremeni zaradi vaših večjih zločinov. Kajti glejte, tako govori Gospod: To ljudstvo je postajalo vse bolj krivično; ne razumejo svetih spisov, kajti prizadevajo se opravičevati, ker se vdajajo vlačugarstvu, zaradi stvari, ki so bile zapisane, glede Davida in Salomona, njegovega sina.

24 Glejte, David in aSalomon sta resnično imela veliko bžena in priležnic, to, kar je bilo pred menoj nagnusno, govori Gospod.

25 Zatorej tako govori Gospod: To ljudstvo sem z močjo svoje lastne volje vodil iz jeruzalemske dežele, da bi si iz sadu Jožefovih ledij vzdignil apravično vejo.

26 Zatorej jaz, Gospod Bog, ne bom dopustil, da bo to ljudstvo delalo kot ta dva od starodavnih.

27 Zatorej, bratje moji, poslušajte me in prisluhnite Gospodovi besedi: Kajti nihče med vami ne bo imel več kakor aeno ženo; in nobenih priležnic ne bo imel;

28 kajti jaz, Gospod Bog, se radostim nad aneomadeževanostjo žensk. In vlačugarstvo se mi gnusi; tako govori Gospod nad vojskami.

29 Zatorej bo to ljudstvo izpolnjevalo moje zapovedi, govori Gospod nad vojskami, ali pa bo dežela zavoljo njih aprekleta.

30 Kajti če si bom hotel, govori Gospod nad vojskami, vzgojiti apotomstvo, bom zapovedoval svojemu ljudstvu; sicer bodo temu prisluhnili.

31 Kajti glejte, jaz, Gospod, sem videl žalost in slišal žalovanje hčera mojega ljudstva v jeruzalemski deželi, da, in v vseh deželah mojega ljudstva zaradi hudobije in gnusob njihovih mož.

32 In ne bom dopustil, govori Gospod nad vojskami, da se bodo klici zalih hčera tega ljudstva, ki sem ga vodil iz jeruzalemske dežele, dvigali k meni zoper može mojega ljudstva, govori Gospod nad vojskami.

33 Kajti hčerá mojega ljudstva naj zaradi njihove nežnosti ne odpeljejo ujetih, sicer jih bom obiskal s hudim prekletstvom, prav do propada; kajti ne bodo se vdajali avlačugarstvu kot ta dva od starodavnih, govori Gospod nad vojskami.

34 In sedaj glejte, bratje moji, veste, da so bile te zapovedi dane očetu, Lehiju; zatorej ste jih prej poznali; in prišli ste pod hudo obsodbo; kajti delali ste to, česar ne bi smeli delati.

35 Glejte, zagrešili ste avečje krivičnosti kot Lamanci, naši bratje. Strli ste srce svoji nežni ženi in izgubili zaupanje svojih otrok zaradi svojih slabih zgledov pred njimi; in ihtenje njihovega srca se k Bogu dviga zoper vas. In zaradi strogosti Božje besede, ki je zoper vas, je umrlo veliko src, prebodenih z globokimi ranami.