1 In sedaj jaz, Moroni, nadaljujem s svojim zapisom. Zato, glejte, se je zgodilo, da so zaradi ^atajnih zvez Akiša in njegovih prijateljev, glejte, zrušili Omerjevo kraljestvo.

2 Vendar je bil Gospod milosten z Omerjem in tudi z njegovimi sinovi in z njegovimi hčerami, ki si niso prizadevali za njegov propad.

3 In Gospod je Omerja v sanjah posvaril, naj odide iz dežele; zatorej je Omer z družino odšel iz dežele in potoval veliko dni in prišel na drugo stran in šel mimo hriba ^aŠim in prišel do kraja, ^bkjer so bili Nefijci pokončani, in od tamkaj na vzhod in prišel do kraja, ki se je imenoval Ablom, ob morski obali, in tam si je postavil šotor in tudi njegovi sinovi in hčere in vsa njegova hiša, razen Jereda in njegove družine.

4 In zgodilo se je, da je bil Jered za kralja nad ljudstvom maziljen z roko hudobije; in Akišu je dal za ženo svojo hčer.

5 In zgodilo se je, da je Akiš stregel po življenju svojemu tastu; in obrnil se je na te, katerim je zaprisegel s prisego starodavnih, in dobili so glavo njegovega tasta, ko je sedel na prestolu, ko je v avdienco sprejemal svoje ljudstvo.

6 Kajti tako veliko je bilo širjenje tega hudobnega in tajnega društva, da je izpridilo srca vseh ljudi; zato so Jereda umorili na prestolu in namesto njega je zavladal Akiš.

7 In zgodilo se je, da je Akiš postal ljubosumen na svojega sina, zato ga je zaprl v ječo in mu dajal malo oziroma nič hrane, dokler ni utrpel smrti.

8 In brat tega, ki je utrpel smrt (in ime mu je bilo Nimra), se je torej razjezil na očeta zaradi tega, kar je oče storil njegovemu bratu.

9 In zgodilo se je, da je Nimra zbral majhno število mož in zbežal iz dežele in prišel prebivat k Omerju.

10 In zgodilo se je, da so se Akišu rodili drugi sinovi in pridobili so si srca ljudi, navkljub temu, da so mu zaprisegli, da bodo delali vsakovrstne krivičnosti glede na to, kar je želel.

11 Akiševi ljudje so torej želeli dobiček, prav kakor si je Akiš želel moči; zatorej so jim Akiševi sinovi ponudili denar, s čimer so za seboj potegnili večji del ljudstva.

12 In med Akiševimi sinovi in Akišem se je začela vojna, ki je trajala veliko let, da, do propada skoraj vsega ljudstva v kraljestvu, da, prav vseh, razen trideset duš in tistih, ki so zbežali z Omerjevo hišo.

13 Zatorej se je Omer spet vrnil v deželo svoje dediščine.

14 In zgodilo se je, da se je Omer začel starati; vendar se mu je v visoki starosti rodil Emer; in Emerja je mazilil za kralja, da bo vladal namesto njega.

15 In potem ko je Emerja mazilil za kralja, je v deželi vladal mir za razdobje dveh let in je umrl, potem ko je videl silno veliko dni, ki so bili polni potrtosti. In zgodilo se je, da je namesto njega vladal Emer in šel je po stopinjah svojega očeta.

16 In Gospod je spet začel deželi jemati prekletstvo in Emerjeva hiša je pod Emerjevo kraljevino silno uspevala; in v razdobju dvainšestdesetih let so postali silno močni, tako da so silno obogateli —

17 ker so imeli vsakovrstno sadje in žito in svile in izvrstno platno in zlato in srebro in dragocenosti;

18 in tudi vsakovrstno živino, vole in krave in ovce in prašiče in koze in tudi veliko drugih vrst živali, ki so jih uporabljali za hrano za ljudi.

19 In imeli so tudi ^akonje in osle in bili so tudi sloni in kurelomi in kumomi; vse te je človek uporabljal, in še zlasti slone in kurelome in kumome.

20 In tako je Gospod izlil svoje blagoslove na to deželo, ki je bila ^aizvoljena nad vsemi drugimi deželami; in zapovedal je, da jo bo, kdor bo deželo posedoval, posedoval za Gospoda ali pa bodo ^bpokončani, ko bodo dozoreli v krivičnosti; kajti nad takšne, govori Gospod, bom izlil polnost svojega srda.

21 In Emer je vse svoje dni pravično izvrševal sodbo in rodilo se mu je veliko sinov in hčera; in rodil se mu je Koriantum in Koriantuma je mazilil, da je vladal namesto njega.

22 In potem ko je Koriantuma mazilil, da bo vladal namesto njega, je živel štiri leta in v deželi je videl mir; da, in videl je celo ^aSina Pravičnosti in radostil se je in slavil njegov dan; in umrl je v miru.

23 In zgodilo se je, da je Koriantum hodil po očetovih stopinjah in zgradil veliko mogočnih mest in vse svoje dni je svojemu ljudstvu nudil to, kar je dobro. In zgodilo se je, da ni imel otrok, in sicer dokler ni bil silno star.

24 In zgodilo se je, da mu je žena umrla, ko je bil star sto in dve leti. In zgodilo se je, da si je Koriantum vzel za ženo, v visoki starosti, mlado žensko in rodili so se mu sinovi in hčere; zatorej je živel, dokler ni bil star sto in dvainštirideset let.

25 In zgodilo se je, da se mu je rodil Kom in Kom je vladal namesto njega; in vladal je devetinštirideset let in rodil se mu je Het; in rodili so se mu tudi drugi sinovi in hčere.

26 In ljudje so se spet razširili po vsem obličju dežele in spet se je po obličju dežele začela silno velika hudobija in Het se je spet začel oklepati starodavnih tajnih načrtov, da bi pokončal očeta.

27 In zgodilo se je, da je očeta vrgel s prestola, kajti ubil ga je s svojim lastnim mečem; in zavladal je namesto njega.

28 In v deželo so spet prišli preroki, klicoč jih h kesanju — da morajo pripraviti Gospodovo pot ali pa bo na obličje dežele prišlo prekletstvo; da, in sicer bo huda lakota, v kateri bodo pokončani, če se ne bodo pokesali.

29 Toda ljudje niso verjeli besedam prerokov, ampak so jih izgnali; in nekatere od njih so vrgli v jame in jih pustili umreti. In zgodilo se je, da so vse to delali glede na ukaz kralja Heta.

30 In zgodilo se je, da je v deželi nastalo veliko pomanjkanje in prebivalci so zaradi pomanjkanja začeli silno hitro umirati, kajti na obličju zemlje ni bilo dežja.

31 In na obličju dežele so se pojavile tudi strupenjače in zastrupile veliko ljudi. In zgodilo se je, da je njihova drobnica začela bežati pred strupenjačami proti deželi na jugu, ki so jo Nefijci imenovali ^aZarahemla.

32 In zgodilo se je, da jih je bilo med njimi veliko, ki so na poti pomrli; vendar jih je bilo nekaj, ki so zbežali v deželo na jugu.

33 In zgodilo se je, da je Gospod napravil, da jih ^akače niso več zasledovale, ampak so jim zaprle pot, da ljudje niso mogli mimo, da bi, kdor bi poskušal iti mimo, padel zavoljo strupenjač.

34 In zgodilo se je, da so ljudje sledili sledem živali in žrli mrhovino, ki je ležala ob poti, dokler niso vseh požrli. Ko so torej ljudje videli, da morajo pomreti, so se začeli ^akesati svojih krivičnosti in klicati h Gospodu.

35 In zgodilo se je, da je, ko so postali zadosti ^aponižni pred Gospodom, na obličje zemlje spet poslal dež; in ljudje so spet zaživeli in v severnih deželah in v vseh okoliških deželah je obrodilo sadje. In Gospod jim je pokazal svojo moč, ko jih je obvaroval pred lakoto.