Alma 30
    Footnotes

    30. poglavje

    Korihor, antikrist, zasmehuje Kristusa, odkupno daritev in duha preroštva. — Uči, da ni Boga, ne človekovega padca, ne kazni za greh in ne Kristusa. — Alma pričuje, da bo Kristus prišel in da vse nakazuje, da Bog je. — Korihor zahteva znamenje in onemi. — Hudič se je prikazal Korihorju kot angel in ga učil, kaj naj reče. — Korihorja poteptajo in umre. Med letoma 76 in 74 pr. Kr.

    1 Glejte, sedaj se je zgodilo, da se je, potem ko se je Amonovo aljudstvo naselilo v jeršonski deželi, da, in tudi potem ko so bili Lamanci iz dežele bpregnani in je ljudstvo dežele pokopalo svoje mrtve —

    2 svojih mrtvih torej niso prešteli zaradi njihovega velikanskega števila; niti niso prešteli mrtvih Nefijcev — toda zgodilo se je, da je, potem ko so mrtve pokopali in tudi po dnevih posta in žalovanja in molitve (in bilo je v šestnajstem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom), po vsej deželi napočil nepretrgan mir.

    3 Da, in ljudje so si prizadevali izpolnjevati Gospodove zapovedi; in Božje auredbe so strogo izvajali glede na Mojzesovo postavo; kajti poučeni so bili, naj Mojzesovo postavo bizpolnjujejo, dokler ne bo izpolnjena.

    4 In tako ljudje v vsem šestnajstem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom niso imeli nemirov.

    5 In zgodilo se je, da je bil na začetku sedemnajstega leta vladavine sodnikov nepretrgan mir.

    6 Toda zgodilo se je proti koncu sedemnajstega leta, da je v zarahemelsko deželo prišel neki človek in bil je aantikrist, kajti ljudstvu je začel pridigati zoper prerokbe, ki so jih preroki govorili glede Kristusovega prihoda.

    7 Zakona zoper človekovo averovanje torej ni bilo, kajti bilo je strogo v nasprotju z Božjimi zapovedmi, da bi bil potreben zakon, ki bi ljudi postavljal v neenak položaj.

    8 Kajti tako govorijo sveti spisi: Ta dan se aodločite, komu boste služili.

    9 Če je torej človek želel služiti Bogu, je bilo to njegov privilegij; oziroma drugače, če je verjel v Boga, je bilo to njegov privilegij, da mu je služil; če pa vanj ni verjel, ni bilo zakona, ki bi ga kaznoval.

    10 Če pa je moril, je bil kaznovan s asmrtjo; in če je ropal, je bil tudi kaznovan; in če je kradel, je bil tudi kaznovan; in če je prešuštvoval, je bil tudi kaznovan; da, za vso to hudobijo so bili kaznovani.

    11 Kajti zakon je bil, da se mora ljudem soditi glede na njihove zločine. Vendar ni bilo zakona zoper človekovo verovanje, zato je bil človek kaznovan samo za zločine, ki jih je storil; zato so bili vsi ljudje v aenakovrednem položaju.

    12 In ta antikrist, ki mu je bilo ime Korihor (in zakon ni imel moči nad njim), je začel ljudem pridigati, da Kristusa ne bo. In takole je pridigal, rekoč:

    13 O vi, ki vas veže neumno in prazno upanje, zakaj se podjarmljate s takšnimi neumnostmi? Zakaj pričakujete Kristusa? Kajti nihče ne more vedeti o ničemer, kar bo prišlo.

    14 Glejte, to, kar imenujete prerokbe, za katere pravite, da so jih predajali sveti preroki, glejte, so neumna izročila vaših očetov.

    15 Kako veste o njihovi gotovosti? Glejte, ne morete vedeti o tem, česar ne avidite; zato ne morete vedeti, da Kristus bo.

    16 Pričakujete in pravite, da vidite odpuščanje svojih grehov. Toda glejte, to je posledica zblaznelega uma; in do te motnje v vašem umu pride zaradi izročil vaših očetov, kar vas napeljuje k prepričanju o tem, kar ni res.

    17 In veliko več takšnega jim je povedal, govoreč jim, da za človeške grehe ne more biti odkupne daritve, temveč da se v tem življenju vsakemu bitju godi glede na njegovo ravnanje; zato vsakdo uspeva glede na svojo nadarjenost in da vsakdo zmaga glede na svojo moč; in kar človek stori, ni zločin.

    18 In tako jim je pridigal in zavajal srca mnogih in jih navajal, da so dvigovali glavo v svoji hudobiji, da, in zapeljal je veliko žensk in tudi moških, da so se vdajali vlačugarstvu — govoreč jim, da je tedaj, ko je človek mrtev, vsega konec.

    19 Ta človek je torej šel tudi v jeršonsko deželo, da bi o tem pridigal med Amonovim ljudstvom, ki je bilo nekoč lamansko ljudstvo.

    20 Toda glejte, bili so modrejši od večine Nefijcev; kajti zgrabili so ga in ga zvezali in ga pripeljali pred Amona, ki je bil véliki duhovnik tistega ljudstva.

    21 In zgodilo se je, da je naročil, naj ga odpeljejo iz dežele. In prišel je v gideónsko deželo in jim prav tako začel pridigati; in tukaj ni imel veliko uspeha, kajti prijeli so ga in zvezali in pripeljali pred vélikega duhovnika in tudi pred vrhovnega sodnika v deželi.

    22 In zgodilo se je, da mu je véliki duhovnik rekel: Zakaj hodiš naokrog in izkrivljaš Gospodova pota? Zakaj to ljudstvo učiš, da Kristusa ne bo, da jim kvariš radost? Zakaj govoriš proti vsem prerokbam svetih prerokov?

    23 Vélikemu duhovniku je bilo torej ime Gidona. In Korihor mu je rekel: Ker ne učim neumnih izročil vaših očetov in ker tega ljudstva ne učim, naj se pustijo zvezati z neumnimi uredbami in izvajanji, ki so jih podali starodavni duhovniki, da so se polastili moči in oblasti nad njimi, da so jih držali v nevednosti, da ne bi dvigali glave, ampak da bi jih pokorili glede na tvoje besede.

    24 Praviš, da je to ljudstvo svobodno ljudstvo. Glej, jaz pravim, da so v suženjstvu. Praviš, da so tiste starodavne prerokbe resnične. Glej, jaz pravim, da ne veš, da so resnične.

    25 Praviš, da je to ljudstvo krivo in padlo ljudstvo zaradi prestopka staršev. Glej, jaz pravim, da otrok ni kriv zaradi svojih staršev.

    26 In tudi praviš, da bo Kristus prišel. Glej, jaz pa pravim, da ne veš, če Kristus sploh bo. In tudi praviš, da bo umrl za agrehe sveta —

    27 in tako to ljudstvo zavajaš z neumnimi izročili svojih očetov in glede na svoje lastne želje; in omejuješ jih prav kakor v suženjstvu, da se lahko nažiraš s trudom njihovih rok, da si ne drznejo smelo pogledati navzgor in da si ne drznejo uživati svojih pravic in privilegijev.

    28 Da, ne drznejo si uporabljati tega, kar je njihovo, da ne bi prizadeli svojih duhovnikov, ki jih podjarmljajo glede na svoje želje in so jih pripravili, da verjamejo, po svojih izročilih in svojih sanjah in svojih kapricah in svojih videnjih in svojih lažnih skrivnosti, da bodo, če ne bodo delali glede na njihove besede, užalili neko neznano bitje, za katerega pravijo, da je Bog — bitje, ki ga ni nikoli nihče videl ali poznal, ki ga nikoli ni bilo, niti ga nikoli ne bo.

    29 Ko sta torej véliki duhovnik in vrhovni sodnik videla njegovo trdosrčnost, da, ko sta videla, da je žalil celo Boga, nista na njegove besede dala nobenega odgovora; ampak sta ukazala, naj ga zvežejo; in izročila sta ga v roke stražnikom in ga poslala v zarahemelsko deželo, da ga bodo privedli pred Alma in vrhovnega sodnika, ki je bil upravitelj vse dežele.

    30 In zgodilo se je, da je, ko so ga privedli pred Alma in vrhovnega sodnika, nadaljeval prav tako, kot je v gideónski deželi; da, še naprej je govoril abogokletno.

    31 In pred Almom je vstal z velikimi, anapihnjenimi besedami in žalil duhovnike in učitelje in jih obtoževal, da so ljudstvo zapeljali z nespametnimi izročili svojih očetov, da so se lahko nažirali s trudom ljudstva.

    32 Alma mu je torej rekel: Ti veš, da se ne nažiramo s trudom tega ljudstva; kajti glej, prav od začetka vladavine sodnikov do sedaj s svojimi lastnimi rokami delam za svoje preživetje navkljub mojim številnim potovanjem naokrog po deželi, da svojemu ljudstvu razglašam Božjo besedo.

    33 In navkljub temu, da sem za cerkev opravljal številna dela, za svoje delo nikdar nisem prejel niti toliko kakor celo en asenin; niti ni nobeden od mojih bratov, razen če je bilo na sodnem stolu; in potem smo za svoj čas prejeli le glede na zakon.

    34 In sedaj, če za svoje delo v cerkvi ne prejmemo ničesar, kaj nam koristi to, da delamo v cerkvi, če ne bi razglašali resnice, da bi se radostili v aradosti svojih bratov?

    35 Zakaj potem praviš, da temu ljudstvu pridigamo, da bi zaslužili, ko sam veš, da ne prejemamo nobenega zaslužka? In sedaj, ali verjameš, da to ljudstvo zavajamo, kar v njihovih srcih povzroča tolikšno radost?

    36 In Korihor mu je odgovoril: Da.

    37 In potem mu je Alma rekel: Ali verjameš, da Bog je?

    38 In odgovoril je: Ne.

    39 Alma mu je torej rekel: Mar boš spet zanikal, da Bog je, in zanikal tudi Kristusa? Kajti glej, povem ti, vem, da Bog je in tudi da bo Kristus prišel.

    40 In sedaj, kakšen dokaz imaš, da aBoga ni oziroma da Kristus ne bo prišel? Povem ti, da nimaš nobenega, razen samo svoje besede.

    41 Toda, glej, vse stvari mi apričujejo, da so te stvari resnične; in tudi tebi vse stvari pričujejo, da so resnične; in ali jih boš zanikal? Ali verjameš, da so te stvari resnične?

    42 Glej, vem, da verjameš, toda obsedel te je lažnivi duh in odrinil si Božjega Duha, da nima mesta v tebi; temveč ima hudič moč nad teboj in te nosi naokrog in dela zvijače, da bi pogubil Božje otroke.

    43 In sedaj je Korihor Almu rekel: Če mi boš pokazal aznamenje, ki bi me prepričalo, da Bog je, da, pokaži mi, da ima moč, in potem bom prepričan o resnici tvojih besed.

    44 Alma pa mu je rekel: Dovolj si imel znamenj; mar boš skušal svojega Boga? Mar boš rekel: Pokaži mi znamenje, ko imaš pričevanje avseh teh svojih bratov in tudi vseh svetih prerokov? Pred teboj so položeni sveti spisi, da, in bvse nakazuje, da Bog je; da, in sicer czemlja in vse, kar je na obličju te, da, in njeno dgibanje, da, in tudi vsi eplaneti, ki se gibljejo v svojih ustaljenih poteh, pričujejo, da Najvišji Stvarnik je.

    45 In vendarle hodiš naokrog in zavajaš srca teh ljudi in jim pričuješ, da Boga ni? In vendarle boš zanikal vse te dokaze? In rekel je: Da, zanikal bom, če mi ne boš pokazal znamenja.

    46 In sedaj se je zgodilo, da mu je Alma rekel: Glej, potrt sem zaradi tvoje trdosrčnosti, da, da se še upiraš duhu resnice, da bo tvoja duša pogubljena.

    47 Toda glej, abolje je, da bo izgubljena tvoja duša, kakor da boš sredstvo, ki bo veliko duš pripeljalo v pogubo s tvojim laganjem in s tvojimi laskavimi besedami; če boš zato spet zanikal, glej, te bo Bog udaril, da boš onemel, da ne boš nikoli več spet odprl ust, da ne boš nič več zavajal teh ljudi.

    48 Sedaj mu je Korihor rekel: Ne zanikam obstoja Boga, ne verjamem pa, da Bog je; in pravim tudi, da ne veš, da Bog je; in če mi ne boš pokazal znamenja, ne bom verjel.

    49 Sedaj mu je Alma rekel: To ti bom dal za znamenje, da boš glede na moje besede aonemel; in pravim, da boš v imenu Boga onemel, da ne boš več mogel govoriti.

    50 Ko je torej Alma te besede izrekel, je Korihor onemel, da ni mogel govoriti, glede na Almove besede.

    51 In ko je torej vrhovni sodnik to videl, je iztegnil roko in Korihorju napisal, rekoč: Ali si prepričan o Božji moči? Na kom si želel, naj ti Alma pokaže njegovo znamenje? Mar si hotel, da bi prizadel druge, da bi tebi pokazal znamenje? Glej, pokazal ti je znamenje; in mar boš torej še oporekal?

    52 In Korihor je iztegnil roko in napisal, rekoč: Vem, da sem nem, kajti ne morem govoriti; in vem, da ni bilo nič drugega, razen Božje moči, ki mi je to nakopala; da, in vselej sem avedel, da Bog je.

    53 Toda glej, hudič me je aprevaral; kajti bprikazal se mi je v angelski podobi in mi rekel: Pojdi in to ljudstvo privedi nazaj na pravo pot, kajti vsi so skrenili za neznanim Bogom. In rekel mi je: cBoga ni; da, in učil me je, kar naj rečem. In učil sem njegove besede; in poučeval sem jih, ker so bile prijetne dmesenemu umu; in poučeval sem jih, prav dokler nisem bil zelo uspešen, tako da sem resnično verjel, da so bile resnične; in zaradi tega sem se zoperstavljal resnici, prav dokler si nisem nakopal tega velikega prekletstva.

    54 Ko je torej to izrekel, je rotil, naj Alma moli k Bogu, da bi mu bilo prekletstvo odvzeto.

    55 Alma pa mu je rekel: Če bi ti bilo to prekletstvo odvzeto, bi spet zavajal srca tega ljudstva; zato bo s teboj, prav kakor želi Gospod.

    56 In zgodilo se je, da Korihorju prekletstvo ni bilo odvzeto; temveč so ga izgnali in hodil je od hiše do hiše in beračil za hrano.

    57 Po vsej deželi je bila torej nemudoma oznanjena vest o tem, kar se je zgodilo Korihorju; da, vrhovni sodnik je razposlal razglas vsem ljudem v deželi, razglašajoč tistim, ki so verjeli v Korihorjeve besede, da se morajo naglo pokesati, da jih ne bi doletele iste sodbe.

    58 In zgodilo se je, da so se vsi prepričali o Korihorjevi hudobiji; zato so se spet vsi spreobrnili h Gospodu; in to je napravilo konec krivičnosti na Korihorjev način. In Korihor je hodil od hiše do hiše in beračil za hrano za svoje preživetje.

    59 In zgodilo se je, da so ga, ko je šel med ljudi, da, med ljudstvo, ki se je ločilo od Nefijcev in so se imenovali Zoramci, ker jih je vodil mož, ki mu je bilo ime Zoram — in ko je šel mednje, glej, pohodili in poteptali, prav dokler ni bil mrtev.

    60 In tako vidimo konec tega, ki izkrivlja Gospodova pota; in tako vidimo, da ahudič poslednji dan noče bpodpirati svojih otrok, temveč jih naglo zvleče v cpekel.