Sveti spisi
2 Nefi 4


4. poglavje

Lehi svetuje svojemu potomstvu in ga blagoslovi. — Umre in pokopljejo ga. — Nefi slavi v Božji dobroti. — Nefi vekomaj zaupa v Gospoda. Med letoma 588 in 570 pr. Kr.

1 In sedaj jaz, Nefi, govorim glede prerokb, o katerih je govoril oče glede aJožefa, ki so ga odpeljali v Egipt.

2 Kajti glejte, resnično je prerokoval glede vsega svojega potomstva. In aprerokb, ki jih je zapisal, ni veliko večjih. In prerokoval je glede nas in naših prihodnjih rodov; in zapisane so na medeninaste plošče.

3 Zatorej je oče, ko je prenehal govoriti glede Jožefovih prerokb, poklical Lamanove otroke, njegove sinove in njegove hčere, in jim rekel: Glejte, sinovi moji in hčere moje, ki ste sinovi in hčere mojega aprvorojenca, želel bi, da bi nastavili uho mojim besedam.

4 Kajti Gospod Bog je rekel, da: aČe boste izpolnjevali moje zapovedi, boste v deželi uspevali, če pa mojih zapovedi ne boste izpolnjevali, boste ločeni od moje navzočnosti.

5 Toda glejte, sinovi moji in hčere moje, ne morem v grob, če vam ne pustim ablagoslova; kajti glejte, vem da ne boste skrenili, če boste vzgojeni btako, kot bi morali biti.

6 Če ste zatorej prekleti, glejte, vam puščam svoj blagoslov, da vam bo prekletstvo lahko odvzeto in bodo zanj odgovarjali vaši astarši.

7 Zatorej zaradi mojega blagoslova Gospod Bog ane bo dopustil, da se boste pogubili; zatorej bo za vekomaj bmilosten z vami in z vašim potomstvom.

8 In zgodilo se je, da je oče, ko je prenehal govoriti Lamanovim sinovom in hčeram, dal predse privesti Lemuelove sinove in hčere.

9 In spregovoril jim je, rekoč: Glejte, sinovi moji in hčere moje, ki ste sinovi in hčere mojega drugorojenega sina; glejte, puščam vam isti blagoslov, kakršnega sem pustil Lamanovim sinovom in hčeram; zatorej ne boste povsem pokončani; ampak bo vaše potomstvo nazadnje blagoslovljeno.

10 In zgodilo se je, da je oče, ko jim je prenehal govoriti, glej, spregovoril aIzmaelovim sinovom, da, in sicer vsej njegovi hiši.

11 In ko jim je prenehal govoriti, je spregovoril Samu, rekoč: Blagor tebi in tvojemu potomstvu; kajti deželo boš podedoval kakor tvoj brat Nefi. In tvoje potomstvo bo prišteto k njegovemu potomstvu; in prav kakor tvoj brat boš in tvoje potomstvo kakor njegovo potomstvo; in v vseh svojih dneh boš blagoslovljen.

12 In zgodilo se je, da se je moj oče, Lehi, potem ko je govoril vsej svoji hiši glede na občutke svojega srca in Gospodovega Duha, ki je bil v njem, postaral. In zgodilo se je, da je umrl in bil pokopan.

13 In zgodilo se je, da so se ne veliko dni po njegovi smrti Laman in Lemuel in Izmaelovi sinovi razjezili name zaradi Gospodovih opominjanj.

14 Kajti jaz, Nefi, sem jim bil primoran govoriti glede na njegovo besedo; kajti veliko sem jim govoril in pred svojo smrtjo tudi moj oče; veliko teh besed je zapisanih na moje adruge plošče; kajti bolj zgodovinski del je zapisan na moje druge plošče.

15 In na ate zapisujem stvari svoje duše in veliko od svetih spisov, ki so vgravirane na medeninastih ploščah. Kajti duša se mi radosti nad svetimi spisi in moje srce jih bpremišljuje in jih zapisuje za cučenje in v korist mojih otrok.

16 Glejte, aduša se mi radosti v Gospodovih stvareh; in moje bsrce nenehno premišljuje o tem, kar sem videl in slišal.

17 Vendar mi navkljub Gospodovi veliki adobroti, ko mi je pokazal svoja velika in čudovita dela, srce vzklika: O kako bbeden človek sem! Da, srce se mi žalosti zaradi mojega mesa; moja duša je potrta zaradi mojih krivičnosti.

18 Obdan sem zaradi skušnjav in grehov, ki me tako zlahka aoblegajo.

19 In ko se želim radostiti, mi srce ječí zaradi mojih grehov; vendar vem, v koga zaupam.

20 Moj Bog je bil moja opora; vodil me je skozi moje stiske v divjini; in obvaroval me je na vodah velike globočine.

21 Navdal me je s svojo aljubeznijo, prav da mi izčrpava meso.

22 Zmedel je moje asovražnike, tako da je napravil, da so se pred menoj tresli.

23 Glejte, podnevi je slišal moj klic in ponoči mi je v avidenjih dajal spoznanje.

24 In podnevi sem postal neustrašen v goreči amolitvi pred njim; da, glas sem poslal na višave; in angeli so prišli dol in mi služili.

25 In na krilih njegovega Duha je bilo moje telo aodvedeno na silno visoke gore. In moje oči so videle velike stvari, da, in sicer prevelike za človeka; zato mi je bilo ukazano, naj jih ne zapišem.

26 O potem, če sem videl tako velike stvari, če je Gospod v svoji blagohotnosti do človeških otrok obiskal ljudi v tolikšni milosti, azakaj bi zaradi mojih stisk moje srce jokalo in se moja duša mudila v dolini žalosti in se moje meso trošilo in moje moči pešale?

27 In zakaj bi zaradi svojega mesa apodlegel grehu? Da, zakaj bi se vdal bskušnjavam, da bi imel zlodej mesto v mojem srcu, da bi mi skalil cmir in mi prizadel dušo? Zakaj sem jezen zaradi svojega sovražnika?

28 Prebudi se, duša moja! Nič več ne hiraj v grehu! Raduj se, o srce moje, in ne dajaj več prostora asovražniku moje duše!

29 Ne jezi se spet zaradi mojih sovražnikov! Ne pešaj mojih moči zaradi mojih stisk!

30 Raduj se, o srce moje, in kliči h Gospodu in reci: O Gospod, vekomaj te bom slavil; da, duša se mi bo radostila v tebi, moj Bog in askala moje odrešitve.

31 O Gospod, mar boš odkupil mojo dušo? Mar me boš rešil iz rok mojih sovražnikov? Mar boš napravil, da se bom lahko tresel pred pojavo agreha?

32 Naj bodo vrata pekla nenehno zaprta pred menoj, ker je moje asrce strto in je moj duh skesan! O Gospod, ne zapri vrat svoje pravičnosti pred menoj, da bom lahko bhodil po poti globoke doline, da bom lahko čvrsto na ravni cesti!

33 O Gospod, ogrni me z ogrinjalom svoje pravičnosti! O Gospod, pripravi mi pot za pobeg pred mojimi sovražniki! Zravnaj pot pred menoj! Ne postavljaj mi kamna spotike na pot — ampak pot pred menoj očisti in ne oviraj moje poti, ampak poti mojega sovražnika.

34 O Gospod, zaupal sem vate in vate bom vekomaj azaupal. Ne bom bzaupal v roko iz mesa, kajti vem, da je preklet, ki czaupa v roko iz mesa. Da, preklet je, ki zaupa v človeka oziroma se opira na roko iz mesa.

35 Da, vem da bo Bog aobilno dal temu, ki ga prosi. Da, moj Bog mi bo dal, če ga ne bom bprosil cneprimerno; zato bom povzdignil svoj glas k tebi; da, klical bom k tebi, moj Bog, dskala moje pravičnosti. Glej, moj glas se bo vekomaj dvigal k tebi, moja skala in moj večni Bog. Amen.