Druga Nefijeva knjiga

1 In sedaj se je zgodilo, da jim je, potem ko sem jaz, Nefi, svoje brate prenehal učiti, veliko govoril tudi naš ^aoče, Lehi, in jim povedal, kako velike stvari je zanje storil Gospod, ko jih je izpeljal iz jeruzalemske dežele.

2 In spregovoril jim je glede njihovih ^auporov na vodah in milostih Boga, ki jih je ohranil pri življenju, da jih morje ni pogoltnilo.

3 In spregovoril jim je tudi glede obljubljene dežele, ki so jo prejeli — kako milosten je bil Gospod, ko nas je svaril, naj pobegnemo iz jeruzalemske dežele.

4 Kajti glejte, je rekel, videl sem ^avidenje, zavoljo katerega vem, da je ^bJeruzalem uničen; in če bi ostali v Jeruzalemu, bi tudi mi ^cpomrli.

5 Ampak, je rekel, navkljub stiskam smo prejeli ^aobljubljeno deželo, deželo, ki je ^bizvoljena nad vsemi drugimi deželami; deželo, glede katere se je Gospod Bog ^czavezal z menoj, da bo dedna dežela mojega potomstva. Da, Gospod se je glede te dežele za vekomaj zavezal z menoj in z mojimi otroki in tudi z vsemi tistimi, ki jih bo Gospodova roka privedla iz drugih dežel.

6 Zatorej jaz, Lehi, prerokujem glede na delovanje Duha, ki je v meni, da ^anihče ne bo prišel v to deželo, če ga ne bo privedla Gospodova roka.

7 Zatorej je ta ^adežela posvečena njemu, ki ga bo privedel. In če bo tako, da mu bodo služili glede na zapovedi, ki jih je dal, bo to zanje dežela ^bsvobode; zatorej ne bodo nikoli odpeljani v ujetništvo; če bo temu tako, bo zaradi krivičnosti; kajti če bo krivičnosti v obilju, bo dežela zavoljo njih ^cprekleta, za pravične pa bo za vekomaj blagoslovljena.

8 In glejte, modro je, da za to deželo drugi narodi doslej niso vedeli; kajti glejte, deželo bi preplavili številni narodi, da ne bi bilo prostora za dediščino.

9 Zatorej sem jaz, Lehi, prejel obljubo, da bodo, ^ače bodo tisti, ki jih bo Gospod Bog izpeljal iz jeruzalemske dežele, izpolnjevali njegove zapovedi, ^buspevali na obličju te dežele; in ohranjeni bodo pred vsemi drugimi narodi, da bodo lahko sami posedovali to deželo. In če bo tako, da bodo ^cizpolnjevali njegove zapovedi, bodo blagoslovljeni na obličju te dežele in ne bo ga, ki bi jih nadlegoval, niti ki bi jim odvzel deželo njihove dediščine; in varno bodo prebivali za vekomaj.

10 Toda glejte, ko bo prišel čas, ko bodo hirali v neveri, potem ko bodo po Gospodovi roki prejeli tako velike blagoslove — ko bodo imeli znanje o stvarjenju zemlje in vseh ljudi, vedoč za Gospodova mogočna in čudovita dela od stvarjenja zemlje; ko jim bo dana moč, da bodo z vero naredili vse; ko bodo od začetka prejeli vse zapovedi in ko jih bo njegova neskončna dobrota privedla v to dragoceno obljubljeno deželo — glejte, pravim, če bo prišel dan, da bodo zavrnili Izraelovega Svetega, pravega ^aMesija, svojega Odkupitelja in svojega Boga, glejte, bodo sodbe njega, ki je pravičen, ostale nad njimi.

11 Da, k njim bo pripeljal ^adruge narode in dal jim bo moč in odvzel jim bo dežele njihove posesti in napravil bo, da bodo ^brazkropljeni in udarjeni.

12 Da, ko bo en rod prešel v drugega, bodo med njimi ^aprelivanje krvi in velika obiskanja; zatorej bi želel, sinovi moji, da bi pomnili; da, želel bi, da bi prisluhnili mojim besedam.

13 O, da bi se prebudili, prebudili iz trdnega spanca, da, in sicer iz spanja ^apekla, in se otresli strašnih ^bverig, s katerimi ste zvezani, ki so verige, ki zvežejo človeške otroke, da so odpeljani v ujetništvo v večni ^cprepad bede in gorja.

14 Prebudite se in se dvignite iz prahu in poslušajte besede trepetajočega ^astarša, čigar ude morate kmalu položiti v hladni in tihi ^bgrob, od koder se popotnik ne more vrniti; še nekaj dni in grem po ^cpoti vsega zemeljskega.

15 Toda glejte, Gospod je ^aodkupil mojo dušo iz pekla; videl sem njegovo slavo in ^broke njegove ^cljubezni me za večno obdajajo.

16 In želim si, da bi pomnili izpolnjevati Gospodove ^apredpise in sodbe; glejte, to je bila zaskrbljenost moje duše od začetka.

17 Od časa do časa mi je potrtost težila srce, kajti bal sem se, da bi zavoljo vaše trdosrčnosti Gospod, vaš Bog, ne prišel nad vas v polnosti svojega ^asrda, da bi bili za vekomaj ^bodrezani in pokončani;

18 oziroma da bi nad vas prišlo prekletstvo v razdobju ^aveliko rodov; in doletita vas meč in lakota in osovraženi ste in vodeni glede na voljo in ujetništvo ^bhudiča.

19 O sinovi moji, da to ne bi prišlo nad vas, ampak da bi bili Gospodovo izvoljeno in ^apriljubljeno ljudstvo. Toda glejte, zgôdi se njegova volja; kajti njegove ^bpoti so vekomaj pravične.

20 In rekel je, da: ^aČe boste izpolnjevali moje ^bzapovedi, boste v deželi ^cuspevali; če pa mojih zapovedi ne boste izpolnjevali, boste ločeni od moje navzočnosti.

21 In sedaj, da bi se moja duša nad vami lahko radostila in da bi moje srce lahko zaradi vas ta svet zapustilo z veseljem, da me v grob ne bosta spravila gorje in žalost, se dvignite iz prahu, sinovi moji, in bodite ^amožje in bodite ^benih misli in enega srca, zedinjeni v vsem, odločeni, da ne boste padli v ujetništvo;

22 da ne boste prekleti s hudim prekletstvom; in tudi, da si v pogubo ne boste nakopali nezadovoljstva ^apravičnega Boga, da, v večno pogubo tako duše kot telesa.

23 Prebudite se, sinovi moji, nadenite si ^aoklep pravičnosti! Otresite se verig, s katerimi ste zvezani, in pridite iz mraka in se dvignite iz prahu!

24 Ne upirajte se več svojemu bratu, ki je videl veličastne stvari in ki je izpolnjeval zapovedi od časa, ko smo zapustili Jeruzalem; in ki je bil orodje v Božjih rokah, ko nas je peljal v obljubljeno deželo; kajti če ne bi bilo njega, bi morali v divjini od ^alakote pomreti; vendar ste si prizadevali, da bi mu ^bvzeli življenje; da, in zaradi vas je utrpel veliko gorja.

25 In zaradi vas se strašno bojim in trepečem, da bi on spet ne trpel; kajti glejte, obtožili ste ga, da si prizadeva za moč in ^aoblast nad vami, toda vem, da si ne prizadeva ne za moč ne za oblast nad vami, ampak si prizadeva za Božjo slavo in vašo lastno večno blaginjo.

26 In godrnjali ste, ker je bil jasen z vami. Pravite, da je uporabil ^aostrino; pravite, da se je na vas jezil; toda glejte, njegova ostrina je bila ostrina moči Božje besede, ki je bila v njem; in to, kar imenujete jeza, je bila resnica glede na to, kar je v Bogu, ki je ni mogel zadržati, in smelo je razodeval vaše krivičnosti.

27 In mora biti, da je z njim Božja ^amoč, in sicer da vam zapove, da morate biti poslušni. Toda glejte, ni bil on, ampak ^bGospodov Duh, ki je bil v njem, ki mu je ^codprl usta, da je govoril, da jih ni mogel zapreti.

28 In sedaj moj sin, Laman, in tudi Lemuel in Sam in tudi moji sinovi, ki ste Izmaelovi sinovi, glejte, če boste prisluhnili Nefijevemu glasu, ne boste pogubljeni. In če mu boste prisluhnili, vam bom pustil ^ablagoslov, da, in sicer svoj prvi blagoslov.

29 Če pa mu ne boste prisluhnili, vam svoj ^aprvi blagoslov odvzamem, da, in sicer moj blagoslov, in ostal bo na njem.

30 In sedaj, Zoram, govorim tebi: Glej, Labanov ^aslužabnik si; vendar smo te izpeljali iz jeruzalemske dežele in vem, da si za vekomaj pravi prijatelj mojega sina Nefija.

31 Zatorej, ker si bil zvest, bo tvoje potomstvo blagoslovljeno ^az njegovim potomstvom, da bodo na obličju te dežele dolgo uspevali; in vekomaj se jim ne bo zgodilo nič slabega oziroma nič ne bo zmotilo njihovega blagostanja na obličju te dežele, razen če bo med njimi krivičnost.

32 Če boste zatorej izpolnjevali Gospodove zapovedi, je Gospod to deželo posvetil, da bo tvoje potomstvo s potomstvom mojega sina v njej varno.