Sveti spisi
1 Nefi 2


2. poglavje

Lehi odvede svojo družino v divjino ob Rdečem morju. — Pustijo svoje imetje. — Lehi Gospodu daruje žrtev in sinove uči izpolnjevati zapovedi. — Laman in Lemuel godrnjata nad očetom. — Nefi je poslušen in moli v veri; Gospod mu govori in izvoljen je, da vlada bratom. Okrog leta 600 pr. Kr.

1 Kajti glejte, zgodilo se je, da je Gospod očetu spregovoril, da, in sicer v sanjah, in mu rekel: Blagoslovljen si, Lehi, zaradi tega, kar si storil; in ker si bil zvest in si temu ljudstvu razglasil, kar sem ti zapovedal, glej, si prizadevajo, da bi ti avzeli življenje.

2 In zgodilo se je, da je Gospod očetu azapovedal, in sicer v bsanjah, naj s seboj cvzame svojo družino in odide v divjino.

3 In zgodilo se je, da je bil aposlušen Gospodovi besedi, zatorej je storil, kot mu je Gospod zapovedal.

4 In zgodilo se je, da je odšel v divjino. In zapustil je hišo in deželo svoje dediščine in svoje zlato in svoje srebro in svoje dragocenosti in s seboj ni vzel nič drugega, razen svoje družine in živeža in šotorov ter aodšel v divjino.

5 In spustil se je ob mejah blizu obale aRdečega morja; in po divjini je potoval v mejah, ki so bliže Rdečemu morju; in po divjini je potoval s svojo družino, ki so jo sestavljali moja mati, Sarija, in moji starejši bratje, ki so bLaman, Lemuel in Sam.

6 In zgodilo se je, da si je, ko je po divjini potoval tri dni, v adolini na bregu vodne reke postavil šotor.

7 In zgodilo se je, da je postavil aoltar iz bkamnov in daroval Gospodu in se Gospodu, našemu Bogu, czahvalil.

8 In zgodilo se je, da je reko poimenoval Laman in izlivala se je v Rdeče morje; in dolina je bila v mejah blizu njenega ustja.

9 In ko je oče videl, da so se rečne vode izlivale v vode Rdečega morja, je spregovoril Lamanu, rekoč: O, da bi bil ti kot ta reka, nenehno tekoč v studenec vse pravičnosti!

10 In spregovoril je tudi Lemuelu: O, da bi bil ti kot ta dolina, trden in stanoviten, in neomajno izpolnjeval Gospodove zapovedi!

11 To je torej govoril zaradi Lamanove in Lemuelove trdovratnosti; kajti glejte v mnogočem sta agodrnjala nad bočetom, ker je bil cjasnovidec in vodil jih je iz jeruzalemske dežele, da so zapustili deželo svoje dediščine in svoje zlato in svoje srebro in svoje dragocenosti, da bi v divjini pomrli. In rekla sta, da je to storil zaradi neumnih domišljanj svojega srca.

12 In tako sta Laman in Lemuel, ki sta bila najstarejša, godrnjala nad očetom. In godrnjala sta, ker nista apoznala ravnanj tistega Boga, ki ju je ustvaril.

13 Niti nista verjela, da bi bil lahko Jeruzalem, to veliko mesto, auničen glede na besede prerokov. In bila sta kakor Judje, ki so bili v Jeruzalemu, ki so si prizadevali, da bi mojemu očetu vzeli življenje.

14 In zgodilo se je, da jima je oče v dolini Lemuel govoril z amočjo, ker ga je navdal Duh, dokler se njuni telesi pred njim nista btresli. In zmedel ju je, da si nista drznila govoriti proti njemu; zatorej sta napravila, kot jima je zapovedal.

15 In moj oče je prebival v šotoru.

16 In zgodilo se je, da sem jaz, Nefi, ki sem bil silno mlad, vendar sem bil velike postave in sem prav tako imel veliko željo, da bi vedel za Božje askrivnosti, zatorej klical h Gospodu; in glejte, bobiskal me je in mi comehčal srce, da sem dverjel vsem besedam, ki jih je eoče govoril; zatorej se mu nisem uprl kakor moja brata.

17 In spregovoril sem Samu in mu razkril stvari, ki mi jih je Gospod razodel po svojem Svetem Duhu. In zgodilo se je, da je mojim besedam verjel.

18 Toda, glejte, Laman in Lemuel nista hotela prisluhniti mojim besedam; in apotrt zaradi njune trdosrčnosti sem zanju klical h Gospodu.

19 In zgodilo se je, da mi je Gospod spregovoril, rekoč: Blagor ti, Nefi, zaradi tvoje avere, kajti marljivo si me iskal s ponižnostjo srca.

20 In če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste auspevali in vodeni boste v bobljubljeno deželo; da, in sicer v deželo, ki sem jo pripravil za vas; da, deželo, ki je izvoljena nad vsemi drugimi deželami.

21 In če se ti bodo bratje uprli, bodo aločeni od Gospodove navzočnosti.

22 In če boš izpolnjeval moje zapovedi, boš postavljen za avladarja in učitelja nad svojimi brati.

23 Kajti glej, tisti dan, ko se mi bodo uprli, jih bom apreklel, in sicer s hudim prekletstvom, in nad tvojim potomstvom ne bodo imeli moči, razen če se mi bodo uprli tudi oni.

24 In če bo tako, da se mi bodo uprli, bodo abič za tvoje potomstvo, da jih bodo bspodbudili na pot spomina.