Prva Nefijeva knjiga
Njegovo vladanje in delovanje
Poročilo o Lehiju in njegovi ženi Sariji in njegovih štirih sinovih, ki se imenujejo (začenši pri najstarejšem) Laman, Lemuel, Sam in Nefi. Gospod Lehija posvari, naj odide iz jeruzalemske dežele, ker ljudem prerokuje glede njihove krivičnosti in si prizadevajo, da bi mu pokončali življenje. Z družino se odpravi na tridnevno pot v divjino. Nefi s seboj vzame svoje brate in se vrne v jeruzalemsko deželo po zapis Judov. Poročilo o njihovem trpljenju. Za žene vzamejo Izmaelove hčere. S seboj vzamejo svoje družine in odidejo v divjino. Njihovo trpljenje in stiske v divjini. Smer njihovih potovanj. Pridejo do velikih vodá. Nefiju se bratje uprejo. Zmede jih in zgradi ladjo. Kraj poimenujejo Izobilje. Čez velike vode gredo v obljubljeno deželo in tako naprej. To je glede na Nefijevo poročilo; oziroma drugače rečeno: Jaz, Nefi, sem zapisal ta zapis.
1. poglavje
Nefi začne zapisovati o svojem ljudstvu. — Lehi v videnju vidi ognjen steber in bere iz preroške knjige. — Slavi Boga, napove Mesijev prihod in prerokuje uničenje Jeruzalema. — Judje ga preganjajo. Okrog leta 600 pr. Kr.
1 Jaz, aNefi, sem se rodil bdobrim cstaršem, zato sem bil nekoliko dpoučen v vsej učenosti svojega očeta; in ker sem v teku svojih dni videl veliko estisk, vendar ker sem bil vse svoje dni močno priljubljen pri Gospodu, da, ker imam veliko spoznanje o Božji dobroti in fskrivnostih, zato napravim gzapis o svojih ravnanjih v svojih dneh.
2 Da, zapis napravim v ajeziku mojega očeta, ki se sestoji iz judovskega učenja in egipčanskega jezika.
3 In vem, da zapis, ki ga delam, izpričuje aresnico; in delam ga s svojo lastno roko; in delam ga glede na svoje znanje.
4 Kajti zgodilo se je na začetku aprvega leta vladavine bSedekíja, Judovega kralja (moj oče, Lehi, je vse svoje dni prebival v cJeruzalemu); in v tistem letu je prišlo veliko dprerokov, prerokujoč ljudstvu, da se morajo pokesati, ali pa mora biti veliko mesto eJeruzalem uničeno.
5 Zatorej se je zgodilo, da je moj oče, aLehi, ko je šel, molil h Gospodu, da, in sicer z vsem bsrcem, za dobro svojega ljudstva.
6 In zgodilo se je, da se je, ko je molil h Gospodu, pojavil ognjen asteber in ostal nad skalo pred njim; in veliko je videl in slišal; in zaradi tega, kar je videl in slišal, se je silno tresel in trepetal.
7 In zgodilo se je, da se je vrnil v svojo lastno hišo v Jeruzalemu; in vrgel se je na svojo posteljo, aprevzet z Duhom in s tem, kar je videl.
8 In ker je bil tako prevzet z Duhom, je bil odnešen v avidenju, in sicer da je videl bnebesa, ki so se odprla, in mislil je, da vidi Boga, ki sedi na svojem prestolu, obdan z neštetimi zbori angelov, ki so peli in hvalili svojega Boga.
9 In zgodilo se je, da je videl Enega, ki se je spuščal s srede neba, in videl je, da je bil njegov asij nad tistim od sonca opoldan.
10 In videl je tudi advanajst drugih, ki so mu sledili, in njihov sijaj je prekašal tega od zvezd na nebesnem svodu.
11 In prišli so dol in šli po obličju zemlje; in prišel je prvi in stopil pred mojega očeta in mu dal aknjigo in ga pozval, naj bere.
12 In zgodilo se je, da ga je, ko je bral, navdal Gospodov aDuh.
13 In bral je, rekoč: Gorje, gorje, Jeruzalemu, kajti videl sem tvoje agnusobe! Da, in moj oče je glede bJeruzalema prebral veliko stvari — da bo uničen in prebivalci le-tega; veliko jih bo pokončanih z mečem in veliko jih bo codpeljanih v ujetništvo v Babilon.
14 In zgodilo se je, da je oče, ko je prebral in videl veliko velikih in čudovitih stvari, Gospodu zaklical veliko stvari, kot so: Velika in čudovita so tvoja dela, o Gospod Bog Vsemogočni! Tvoj prestol je visoko v nebesih in tvoja moč in dobrota in milost so nad vsemi prebivalci zemlje; in ker si milosten, ne boš dopustil, da bodo ti, ki apridejo k tebi, pogubljeni!
15 In takole je oče govoril, ko je hvalil svojega Boga; kajti njegova duša se je radostila in vse njegovo srce je bilo navdano zaradi stvari, ki jih je videl, da, ki mu jih je Gospod pokazal.
16 In sedaj jaz, Nefi, ne poročam o vseh stvareh, ki jih je oče zapisal, kajti zapisal je veliko stvari, ki jih je videl v videnjih in v sanjah; in zapisal je tudi veliko stvari, ki jih je aprerokoval in govoril svojim otrokom, o čemer ne bom poročal v celoti.
17 Ampak bom napravil poročilo o svojih ravnanjih v svojih dneh. Glejte, očetov azapis bom bokrajšal na plošče, ki sem jih napravil s svojimi lastnimi rokami; zatorej bom potem, ko bom očetov zapis okrajšal, napravil poročilo o svojem življenju.
18 Zato bi želel, da bi vedeli, da je potem, ko je Gospod mojemu očetu Lehiju pokazal toliko čudovitih stvari, da, glede auničenja Jeruzalema, glejte, šel med ljudi in jim začel bprerokovati in jim razglašati glede tega, kar je tako videl kot slišal.
19 In zgodilo se je, da so ga Judje azasmehovali zaradi tega, o čemer je pričeval o njih; kajti resnično je pričeval o njihovi hudobiji in njihovih gnusobah; in pričeval je, da je to, kar je videl in slišal, in tudi to, kar je bral v knjigi, jasno razodelo bMesijev prihod in tudi odkupitev sveta.
20 In ko so Judje to slišali, so se nanj razjezili; da, prav kakor na starodavne preroke, ki so jih aizgnali in kamenjali in pobili; in stregli so mu tudi po življenju, da bi mu ga vzeli. Toda glejte, jaz, Nefi, vam bom pokazal, da so Gospodove blage bmilosti nad vsemi tistimi, ki jih je izvolil, zaradi njihove vere, da jih bo napravil mogočne prav do moči za rešitev.