2020
Jukjukin pād ko Repoļōmāer
Nobōm̧ba̧BA 2020


Jukjukin pād ko Repoļōmāer

N̄e ebwe, jān kōj im ebwe iaan ro ruturid rej kajjieon̄ tōl mour ko ad ilo m̧ool an Anij, jimwe ko aikuji ilo aolep jukjuk in pād ej bok jikin.

Ej juon kuwaer eo aibojooj ilo aer al kōn beautiful Savior.

Ilo 2015 eo United Nation ekar kōmālim ta eo kar nae etan “Karōk ko ilo 2030 n̄an Eddōkļo̧k ilo Epoļōmen.” Ekar kōmeļeļeik āinwot “juon iaļan aenōm̧m̧an im jeram̧m̧an n̄an armej ro ioon lal in, kiiō im jekļaj” Karōk ko ilo Eddōkļo̧k eo Epoļōmen ekoba 17 kōtōbar ko n̄an topari ilo iiō ne 2030, āinwot ejjeļo̧k jeram̧ōl, ejjeļo̧k kwōle, juon wōt ilo jeļāļo̧kjen, ejjeļo̧k kaljekōkļo̧k ippān m̧m̧aan im kōrā, erreo dān im karreo, im jerbal em̧m̧an. 1

Ekatak kōn eddōkļo̧k ilo poļōmen ekalimomo im juon men eo eaorōk. Eļapļo̧k an aorōk, bōtaab, ej kajitōk eo ioļap n̄an jukjukin pād ko repoļōmāer. Ta pedped ko n̄ān rejtake emourur in jukjuk in pād eo, juon eo enij kaketak mōņōņō, waanmaanļo̧k, aeņōm̧m̧an, im em̧m̧anļo̧k eo an ro uwaan? Ewōr ad rekoot in emaron̄ ruo iaan jukjukin pād ko rekajoor. Ta eo jemaron̄ ekkatak jāni?

Etto, rilolo eo im rikanaan eo eļap Inōk ekar kwaļo̧k kōn wāppen “kalōke juon jikin kar etan Jikin eo Ekwojarjar, āinwōt Zaion.” 2 Ej ba bwe “Irooj ekar kūr armej ro an Zaion, kōnke rekar būro wōt juon im juon wōt ļōmņak, im pād ilo wāppen; im kar ejeļo̧k aikuj ilubwiljieer.” 3

“Im Irooj eaar kōjeraam̧m̧an āneo, im rekar jeraam̧m̧an ioon toļ ko, im ioon jikin ko reutiej, im kar jebar.” 4

Armej ro ilo iien ko kein kajuon im karuo ilo ijo Western Hemisphere nae etaer Rinipai im RiLeman kar barāinwot kwaļo̧k juon waanjon̄ak in jukjukin pād eo ejebar. Ālkin jerbal in kwaļo̧k eo ekabwilōn̄lōn̄ an jerkakpeje Rilo̧mo̧o̧r ilubwiljier, “raar etetal ilo̧kan kien ko rekar būki jān aer Irooj im aer Anij, wōnm̧aanļo̧k ilo jitlo̧k im jar, im ilo kwelo̧k ippān doon makijkij jim̧or n̄an jar im n̄an ron̄ naan eo an Irooj. …

“Im eaar ejjeļo̧k juunm̧aad ko, ak akwāāl ko, ak ailwaro ko, ak ļōn̄ ko, ak riab ko, ak uror ko, ak jabdewōt wāween m̧ōm̧ an kanniōk; im em̧ool eaar ejjeļo̧k bar armej rem̧ōņōņōļo̧k ilubwiljin armej ro otemjej kar ejaak jān pein Anij.” 5

Waanjon̄ak kein an jukjuk in pād kein ruo kar rejtake er kōn kōjeram̧m̧an ko eddōk jān lan̄ itok jān kijejeto eo aer n̄an kien ko ruo reļap: “Kwon yokwe Irooj am̧ Anij kōn aolepen būruom̧, im kōn aolepen am̧, im kōn am̧ ļōmņak otemjej” im “Kwon yokwe ri turum̧ im āinwōt kwe.” 6 Rekar pokake Anij ilo mour ko aer make, im rekar lale doon ilo kaniōk im jetōb. Ilo naan ko ilo Katak im Bujen Ko, kar jukjukin pād kein ippān “aolep armej ej kappukot ļapļo̧k eo an eo riturun, im kōm̧m̧an aolep men otemjeļo̧k kōn mejōkļo̧k wōt aiboojoj eo an Anij.” 7

Ejerata, ilo an kar Elder Quentin L. Cook kar ba ilo jibbon̄in, jukjukin pād eo kar kōmeleleik ilo 4 Nipai ilo Bok in Mormon ekar jab n̄an indeeo ālikin iien eo kein karuo. Epoļōmen ekar jab kallim̧uur, im juon jukjukin pād eo ej eddōkļo̧k emaron̄ wōtlo̧k ilo iien eļan̄n̄e ej ej elļo̧k jān wanōk ko ej dapij aenōm̧m̧an im jeraam̧m̧an eo. Ilo wāween in, atartar ilo kapo ko an devil, armej ro raar “jino in ajej ilo kumi ko; im raar jino kalōk im̧ōn jar ko n̄an er make n̄an bōk ļapļo̧k, im kar jino in kaarmejjete kabun̄ eo em̧ool an Kraist.” 8

“Im ālikin men kein ke jilubukwi iiō ko raar eļļāļo̧k, jimor armej in Nipai im riLeman ro rar erom nana otem nana juon āinwōt eo bar juon.” 9

Ilo bar juon iien ejemļo̧k, milien rekar mej ilo pata im kar laļ eo aer ekar juon iien eaenōm̧m̧an kar maron dikļo̧k kobban bwij in ritariņae ro.

Lale ļo̧k men in im waanjon̄ak ko kōn jukjukin pād ko rekar jebar eo kar tokālik tubar, ij ļōmņak em̧m̧an n̄an ba bwe ne armej rej eļļo̧k jān wāween kauteij n̄an Anij im ijeļo̧kin jino leke ilo “pein kaniōk,” jorāān ekar waļo̧k. Lōke ilo pein kanniōk ej n̄an kajejtokjān Rijeje eo ekwojarjar an jim̧we ko an armej im ej leļo̧k juon kāālet eutieejtata n̄an ro rim̧wie ro, kajoor, im nōbar ko n̄an laļ in (ilo ejja iien eo wōt emakijkij kajirere im ko̧kkure ro rej ļoore juon jon̄ak eoktak). Ijoke, ro rej pād jukjukin pād ko rej rie rej kappukot, āinwōt an Kiin̄ Benjamin kar ba, n̄an “eddek ilo jeļāļo̧kjeņ eo kōn aiboojoj an eo Eaar kōm̧anm̧an [er], ak ilo jeļāļo̧kjeņ kōn men eo ejim̧we im m̧ool.” 10

Jemdoon an baam̧le im kabun̄ ebwe an pen n̄an bok jimor kajjojo armej im jukjukin pād kōn jimwe ko rej rejtake juon jukjuk in pād eo eniknik. Aorōk kein rej dumej ilo jeje ko rekwojarjar, jimwe kein ekoba m̧ool, eddo im jimwe, jouj, m̧are im kelet ko ilo m̧are, kauteij n̄an ro jet im men ko m̧weier, jerbal, im aikuj im tiljek n̄an jerbal, ilubwiljin men ko jet.

Rijeje ilo large Gerard Baker ekar je juon bwebwenato jinoin iiō in The Wall Street Journalilo an kauteij jemen, Frederick Baker, ilo iien eo ej jejjot 100 iio in an jemen kemem. Baker ej kwaļo̧k kōn unin an to an jemen pād bōtaab ekar kakobaba ilo ļōmn̄ak kein:

“Menne jemaron̄ kōnaan jela ewi toan ad mour, ekkā ao ļōmn̄ak enij em̧m̧anļo̧k ne jenaj boke ad iien elmen n̄an kōm̧m̧an joun mour eo em̧m̧an, ilo jon̄an tōre eo letok n̄an kōj. Ijin, imaron̄ ba bwe ijela ta wāween eo an jema.

“Ej itok jān juon iien mour eo eļap jerbal ie, ejjab kōn title; kōn eddo ko ipelaakin, ejjab an make. Katak eo jinoin tata ilo torein in an ilo iien ko an ekar pedped wōt eddo ko—n̄an baam̧le, Anij, laļ eo.

“Ilo torein ekar lap an baam̧le ko rub, jema ekar juon em̧m̧aan eo etiljek ilo paleen juon kōrā um̧win 46 iiō ko, juon baba eo eļap an jerbal n̄an jilijino ajri. Ekar jab lukkun pād im waļo̧k ilo iien eo jinō im jema rekar en̄taan ilo aer kar jako juon iaan ajri ro nejin.

“Im ilo juon tōre eo kabūn ej juon men eļap kajjitō kake, jema ekar mour ilo m̧ool n̄an kabūņ eo an Catholic, ippān juon tōmak ilo kalim̧uur ko an Kraist. Ilo m̧ool, jet iien ij ļōmņak eto an mour kōnke ekar lukkun pojak jan jabdewot armej ijeļā kake er n̄an mej.

“Elap aō kar juon em̧m̧aan eo ejeram̧m̧an—jeram̧m̧ān ilo jeļāļo̧kjen, aō make baam̧le, jet jeram̧m̧an ko laļ ijjab ekar jab ekkar bwe in bōki. Akō jekdoon jon̄an em̧ōņōņō im kam̧oolol ij en̄jake, ej itok jān uteij bōro im kam̧oolol eo ippa n̄an em̧m̧aan eo, ilo ejeļo̧k ekeroro im akweelel, ilo an ejeļo̧k kōtōpar n̄an menin leļo̧k n̄ane ak baj kam̧oole, kar pād wōt—ilo juon tōre aitok—kōn jerbal ko raitok, eddo im ilo m̧ool, lan̄lon ilo mour ilo mour ejim̧we.” 11

Aorōk eo an kabun̄ im tōmak ko ilo kabun̄ emōj an dikļo̧k ilo elon iaan laļ ko ilo iio kein rej mootļo̧k. Eļapļo̧k oran armej rej ba bwe tōm̧ak ilo im niknik n̄an Anij rej jab aikuj n̄an jitōn̄ļo̧k mour ko ad ilo kajjojo ak jukjukin pād eo an laļ in. 12 Ij ļōmņak jemaron̄ aolep errā bwe ro rej ba bwe ejeļo̧k aer tōmak ilo kabūn remaron̄ armej ro im ekkā aer, em̧m̧an, armej ro jim̧we. Jemaron jab errā, bōtaab, menin ej waļo̧k ilo ejeļo̧k ad ikdeelel ilo ie. N̄aij ba kōn Meram in Kraist. Rilo̧mo̧o̧r eo ekar ba, “N̄aij meram eo ej kōmeram aolep armej ro rej itok ilo laļ in.” 13 Men̄e kojeļā ak jaab, aolep em̧m̧aan, kōrā, im ajri ilo kajjojo tōmak, jikin, im iien ej en̄jake kōn Meram eo an Kraist im kōn menin ej boke en̄jake eo ejim̧we im bōd ekkā ad nae etan men eo jej make en̄jake. 14

Mekarta, ne en̄jake ko ad ej kajepel m̧ool eo make jān ad loe ijo kwonaad n̄an Anij ej kōjeno̧ļo̧k menin eddōk ko jān okar ko an. Pedped ioon m̧anit im imenene ko make eban em̧m̧an n̄an rejtake juon jukjuk in pād eo ejim̧we. Ne juon ejeļo̧k an anij euteijļo̧k jān e make im ejjab kapukōt em̧m̧anļo̧k eo ijeļo̧kin an make kōm̧m̧an em̧m̧an n̄an kōnaan im m̧anit ko an, kilaak enaaj waļo̧k ilo iien eo enaaj waļo̧k.

Juon jukjukin pād, n̄an waanjon̄ak, eo me mālim eo jān kajjojo ej wōt ilo makūtkūt ko an kanniōk ej kadikļo̧k ilo jukjuk in pād ko. Ļōn̄, m̧ōm̧ an kanniōk, otak an ajri ilo an jinen im jemen jab m̧are, 15 im kālet n̄an man lojeen rej jet iaan leen wōjke ko remāeo aer eddōk ilo jab erreo kōn mour in kanniōk. Ļoore wōt jerbal ko ikkijeen polemen n̄an juon jukjukin pād eo ejmourur ekoba eddōkļo̧k in oran ajri ro rej rittoļo̧k ilo aikuj im kōn an ejjeļo̧k jemāer ro rej waanjon̄āk em̧m̧an, jet iien ilo kajojoj epepen, kōrā eo rej make en̄taan n̄an lale ajri ro ilo m̧ool ej juon eddo an jim̧or, im m̧ōjņo ilo jeļāļo̧kjen ilo jikuul, āinwot wāween ko jet, rej jerbal n̄an lelo̧k jaan ko ilo bōd ko ilo moko. 16 Kakobaba n̄an men kein rej waļo̧k ipelaakid rej unin an lon ipeen kajjojo buromoj im makoko—jorrāān ko ilo kōļmenļo̧kjen im en̄jake rej waļo̧k n̄an jimor eo ebōd im eo ejim̧we.

Nipai eaar kean̄:

“Wo n̄an eo ej eo̧ron̄ katak ko an armej, im kariab kajoor in Anij, im mennin letok eo an Jetōb Kwōjarjar! …

“… “Im ilo tukaduin, wo n̄an aolep ro rej ļōkatip, im rej illu kōn m̧ool an Anij!” 17

N̄an keidi, enaan eo elem̧ōņōņo̧ tata n̄an ajri ro nejid im n̄an aolep kajjojo armej ilo laļ ej bwe m̧ool eo ilo “Anij ej ial eo em̧m̧anļo̧k” ako ilo an Paul ba “ial eo em̧m̧antata,” 18 juon ial n̄an make mōņōņō im jukjuk in pād em̧m̧an kiō im aeņōm̧m̧an im lan̄ļon n̄an indeeo.

M̧ool an Anij ej elļo̧k wōt nan mwilal in m̧ool eo ej pedped ioon karōk in mōņōņō eo An n̄an ajri ro Nejin. Mool kein rej bwe Anij ej mour; bwe E eo ej Jemen jetōb ko ad; bwe ilo kwaļo̧k kōn iakwe eo An, Ekar letok n̄ān kōj kien ko rej tōl n̄an juon mōņōņō obrak Ippān; bwe Jisōs Kraist ej Nejin Anij im ad Ripinmuur; bwe E ekar en̄taan im mej n̄an pinmuur kōn jerawiwi ekar n̄an ad nej ukweļo̧k; bwe ekar jerkak jān mej, boktok Jerkakpeje n̄an aolep armej; im bwe jenaaj aolep jutak Imaan im ekajet, eo ej, kōn wāween ad kar mour. 19

Rautimjuon iiō ilowaan ta eo kar nae etan “iien ko an riekajet ro” ilo Bok in Mormon eo, rikanaan Alma ekar kakije jān jerbal eo an riekajet eo euteij n̄an leļo̧k aolep an iien ilo an tōl Kabūn eo. Jipadpad eo An ej n̄an kōnono kōn uteij bōro, jum̧ae, ļōmņake kōn kwe make ko rej jua ippān armej ro im eļaptata armej ro . 20 Ilo an Elder Stephen D. Naduld kar juon iien lale ļo̧k, kāālet eo an [Alma] ekar jab bwe en bok an iien kajeon in kōm̧m̧ane im boje eļap kakien ko n̄an kajimwe mwil ko an armej ro an, ak n̄an kōnono n̄an er kōn naan in Anij, n̄an katakin katak im kōm̧m̧an bwe armej ro ren meļeļe kōn karōk in lo̧mo̧o̧r eo enij tōl ļo̧k er n̄an ukōt m̧wilieer. 21

Elukkuun lōn̄ men ko jemaron̄ kōm̧m̧ane n̄an ro ritūrid im ri aelon ro n̄an bōk kunaaer polemen im jeram̧m̧an n̄an jukjuk in pād ko jej peād ie, im aet men eo eļaptata im eniknik tata ilo jerbal ej n̄an kekaktak im mour ekkar n̄an m̧ool ko rej waļo̧k ilo karok in pinuur eo an Anij. Ilo an ba ilo naan ko ilo bok in al eo:

Tōmak eo an ro jemed, jenaaj iakwe

Jimor mōtta im eo dike ilo aolep illu,

Im kwaļo̧k kōn e, barāinwōt, āinwot an iakwe jeļā elmen,

Kōn naan ko rejouj im mour jimwe. 22

N̄e ebwe jān kōj im ebwe iaan ro ruturid rej kajjieon̄ in kōm̧m̧an kālet ko ad im tōl mour ko ad ilo m̧ool an Anij, jimwe ko aikuji ilo aolep jukjuk in pād ej bok jikin.

Ilo iakwe eo An, Jemedwōj Ilan̄ ekar letok Juon Wōt Nejin Emake Wōt bwe jabdewōt en jab jako ak en bōk mour indeeo. 23

“[Jisōs Kraist] E ej jab kōm̧m̧an jabdewōt eļan̄n̄e e jab n̄an jeram̧m̧an eo an laļ; bwe E ej iakwe laļ, em̧ool jon̄an Eaar likūt mour eo An make bwe en maron̄ bōktok aolep armej n̄an e. Kōn menin, ejjeļo̧k juon Ej jab jiron̄ e bwe ren naaj bōk An lo̧mo̧o̧r.

“Lo, E ej kūr n̄an jadewōt, im ba: Kwōj ilo̧k jān Eō ke? Lo, ij ba n̄an kom̧, Jab; ak E ej ba: Kom̧in itok n̄an Eō aolep ro jān jabōntata ko in laļ, wia milik im hōnni, kōn ejjeļo̧k jāān im ejjeļo̧k wōņāān.” 24

Menin jej ba “ilo boro ettā, ilo jetōb ilo jouj,” 25 im ilo Jisōs Kraist, amen .

Kakeememej ko

  1. Lale “The 17 Goals,” United Nations Department of Economic and Social Affairs website, sdgs.un.org/goals.

  2. Moses 7:19.

  3. Moses 7:18.

  4. Moses 7:17.

  5. 4 Nipai 1:12, 16.

  6. Matu 22:37, 39.

  7. Katak im Bujen Ko 82:19.

  8. 4 Nipai 1:26.

  9. 4 Nipai 1:45.

  10. Mosaia 4:12.

  11. Gerard Baker, “A Man for All Seasons at 100,” Wall Street Journal, Feb. 21, 2020, wsj.com.

  12. Lale Ronald F. Inglehart, “Giving Up on God: The Global Decline of Religion,” Foreign Affairs, Sept./Oct. 2020, foreignaffairs.com; bar lale Christine Tamir, Aidan Connaughton, and Ariana Monique Salazar, “The Global God Divide: Majorities in Emerging Economies Connect Belief in God and Morality,” Pew Research Center, July 20, 2020, pewresearch.org.

  13. Katak im Bujen Ko 93:2; bar lale Moronai 7:16, 19.

  14. Lale Boyd K. Packer, “The Light of Christ,” Liahona, Apr. 2005, 10; barāinwōt D. Todd Christofferson, “Truth Endures,” Religious Educator, vol. 19, no. 3 (2018), 6.

  15. Ilo aō leļo̧k waanjon̄ak in, ij kōnono kōn leen jerbal ko remaron̄ waļo̧k n̄an ajri ro āinwōt “leen wōjke emāeo” im ejjab ajri ro wōt make. Aolep ajri nejin Anij reaorōk, im aolep mour raorōk im ejjeļo̧k wōņeen ijjeļo̧kin wōt jekjek ko ilo iien ļōtak.

  16. See, for example, Pew Research Center, “The Changing Profile of Unmarried Parents,” Apr. 25, 2018, pewsocialtrends.org; Mindy E. Scott and others, “5 Ways Fathers Matter,” June 15, 2016, childtrends.org; and Robert Crosnoe and Elizabeth Wildsmith, “Nonmarital Fertility, Family Structure, and the Early School Achievement of Young Children from Different Race/Ethnic and Immigration Groups,” Applied Developmental Science, vol. 15, no. 3 (July–Sept. 2011), 156–70.

  17. 2 Nipai 28:26, 28.

  18. 1 Korint 12:31.

  19. Lale Alma 33:22.

  20. Lale Alma 4:6–19.

  21. Stephen D. Nadauld, Principles of Priesthood Leadership (1999), 13; see also Alma 31:5

  22. “Faith of Our Fathers,” Hymns, no. 84.

  23. Lale Jon 3:16.

  24. 2 Nipai 26:24–25;bar lale 2 Nipai 26:33

  25. Katak im Bujen Ko 100:7.