2020
M̧ōko Rem̧m̧an Tata
Māe 2020


M̧ōko Rem̧m̧an Tata

Rilo̧mo̧o̧r eo ej engineering eo eweppān, rūkkal eo, im eo ej ripija in lowaan m̧ōko. Būroojāāk eo An ej weppān im lan̄lōn̄ indeeo an jetōb ko ad.

Ejjab to juon jain kileplep ilo Salt Lake City ekar kajet meja. Ekar kadelel kōn juon ko̧m̧bani in menin lowaan em̧ im design in lowaan em̧. Elem waan an ba, “Jerbal ilo M̧ōko Rem̧m̧an tata ilo Salt Lake City.”

Ennaan eo eaar kōbōkkakkak—ta in “m̧ōko rem̧m̧antata”? Ikar loe aō ļōm̧ņak ippa make kōn kajjitok eo, eļaptata kōn ajri ro kōrā eo pāleō, Kathy, im n̄a kar lale er im ajri ro rej lale er rainin. Āinwōt ro jinen im jemān ijo jabdewōt, kōmij kar inepata im jar kōn baam̧le eo am. Kōm kar de inepata im jar kōn baam̧le eo am. Kōmij ilo m̧ool kōņaan ta eo em̧m̧an tata n̄an er. Ekōjkan aer im ajri ro nejier jokwe ilo m̧ōko rem̧m̧antata? Iaar kōļmenļo̧kjeņ kōn m̧ōko im̧ōn ro uwaan Kabun̄ in kōmro Kathy kar jeraam̧m̧an n̄an loļo̧k. Em̧ōj kar karuwaineneikļo̧k kōmro n̄an lowaan im̧ōko ilo Korea im Kenya, ilo Philippines im Peru, ilo Laos im Latvia. Kōtļo̧k bwe in kwaļo̧k emān ekkatak ko kōn m̧ōko rem̧m̧an tata.

M̧oktata, jān jibadbad eo an Irooj, kalōk m̧ōko rem̧m̧an tata ej pedped ioon piktok ko an armej ro rej jokwe ie M̧ōkein rekar jab kōm̧m̧an aer em̧m̧an ilo jabdewōt wāween eaorōk ak aitok kitien jān kein jijet ko lowaan ak jān aorōk in wōņāān ak kōjellin armej ro aer m̧weiuk ko. Paotok eo em̧m̧an tata an jabdewōt em̧ ej an katak ko an Kraist lali ippān armej ro m̧weer m̧weo. Ta eo ewōr tokjen ej kōm̧m̧an eo ilowaan jetōb ko an ro rej jokwe ie, ejjab ekkal eo an make.

M̧wil kein an Kraist rej menin aikuj ilo “wōnm̧aanļo̧k in iien”1 kōn eddōkļo̧k eo ļōmņake ilo iaļ in bujen eo. M̧wil ko āinwōt an Kraist rej kaibojoojļo̧k mour ko an ro rej kajjieon̄ n̄an mour kōn em̧m̧an. Rej kaobrak m̧ōko kōn meram in gospel eo, mekarta būļoor eo an m̧weo ej kōm̧m̧an jān pedkat ak marble. Jekdoon eļan̄n̄e kwe wōt juon ilo m̧weo ej ļo̧o̧r kakōlkōl eo n̄an “kappukoti men kein,”2 komaron̄ jipan̄ļo̧k menin lowaan m̧ōko ilo jetōb an m̧ōn baam̧le eo am̧.

Jej ļoor kapilōk eo an Irooj n̄an “karōke [kōj make]; kōpooj kajjojo mennin aikuj; im kajutak juon em̧” ilo am̧ ekkarōk, kōppopo, im kalōk mour in jetōb ko ad, ejjab em̧ ko m̧wōd. Ilo ad kijenmij in kōttōpar iaļ in bujen eo an Rilo̧mo̧o̧r, m̧weo im̧ōd ej erom “juon im̧ōn aiboojoj, juon im̧ōn koņ, juon im̧ōn Anij.”3

Kein karuo, ro rej jokwe ilo m̧ōko rem̧m̧an tata rej kōm̧m̧an iien n̄an ekkatak jeje ko rekwojarjar im naan ko an rikanaan ro remour aolep raan. Būreejtōn Russell M. Nelson ekar kūr kōj n̄an “ukōt” im “bar kōkāāl” im̧ōko im̧ōd jān ekkatak gospel eo.4 Kūr eo an ej kile bwe m̧ōko rem̧m̧an tata rej kōpooj juon jikin an juon men aorōk, jerbal eo eaorōk an eddōkļo̧k an kajjojo im bar kōkāāl mōjņo̧ ko ad. Ukweļo̧k raan otemjej ej juon kein jerbal in ukok eo me ej kōmaron̄ kōj n̄an jouj ļo̧k jidik, ļapļo̧k iakwe, im ļapļo̧k meļeļe. Ekkatak jeje ko rekwojarjar ej kepaakļo̧k kōj n̄an Rilo̧mo̧o̧r eo, eo jouj in iakwe im em̧m̧an eo an ej jipan̄ kōj ilo eddōkļo̧k eo ad.

Baibōļ eo, im Bok in Mormon eo, Bōōr eo Eļap Wōņāān rej kwaļo̧k bwebwenato ko kōn baam̧le ko, kōn menin ejjab menin ilbōk bwe bok kein rekwojarjar rej bok in bōk meļeļe ko pen keidi n̄an kalōk m̧ōko rem̧m̧an tata. Rej kōllaajraki inepata ko an ro jinen im jemān, kauwōtata ko an kapo, anjo̧ eo an jim̧we, mālijjon̄ ko an n̄ūta im lutōkḷọk, im kaamijak ko an tariņae im jeraam̧m̧an ko an aenōm̧m̧an. Bar juon alen jeje ko rekwojarjar rej kwaļo̧k n̄an kōj ekōjkan an baam̧le ko jeraam̧m̧an ilo mour jim̧we im ekōjkan aer likjab jān kappukōt iaļ ko jet.

Jilu, m̧ōko rem̧m̧an tata rej ļoor karōk eo kar ejake jān Irooj n̄an m̧weo em̧m̧an tata Im̧ōn, tampeļ eo. Kalōk juon tampeļ ej ijjino kōn bun̄tōn ko im̧aan tata—karreoik meļan im ļābōļ bwidej eo. Kijejeto kein jino in tata n̄an kōpooj bwidej eo maron̄ keidi n̄an kōjpārok kien ko im̧aan tata. Kien ko rej pedped eo me rikaļoor ej ekkal ioon. Kaļoor eo epen ej tōlļo̧k kōj n̄an erom dim, kijin̄en̄e, im jab m̧akūtkūt,5 āinwōt dāpdep aen eo an n̄an juon tampeļ. Dāpdep aen in ej kōtļo̧k an Irooj jilkintok Jetōb eo An n̄an ukōt būruōd.6 En̄jake juon oktak in bōro eļap ej āinwōt kobaiktok kainōknōk ko raibojooj n̄an lowaan juon tampeļ.

Ilo ad wōnm̧anļo̧k ilo tōmak, jidik kōn jidik Irooj ej ukōt kōj. Jej bōk nemāme eo An ilo paotok eo ad im jino kwaļo̧k iakwe eo im aiboojoj eo an paotok eo An.7 Ilo ad erom eļap āinwōt E, jenaaj en̄jake ad pād ilo m̧weo im̧ōd ilo m̧weo Im̧ōn. im Enaaj en̄jake an pād ilo m̧weo im̧ōn ilo an pād ilo m̧weo im̧ōd.

Jemaron̄ depāij wōt ekkejel an m̧weo im̧ōd n̄an m̧weo Im̧ōn kōn karbōb n̄an im kōjerbal peba in mālim n̄an deļo̧n̄e tampeļ eo emakijkij in wōt an jekjek ko waļo̧k. Ilo ad kōm̧m̧ane āindein, kwojarjar eo an m̧weo im̧ōn Irooj enaaj pād ilo m̧weo im̧ōd barāinwōt.

Salt Lake City Tampeļ eo ekwabwilōn̄lōn̄ ej jutak epaak. Kar kalōke jān bainiier ro kōn kein jerbal ko rejjab em̧m̧an, kōbwebweien ekkal ko, im niknik jerbal ekar jab jem̧lo̧k, tampeļ eo kar kalōke jān 1853 n̄an 1893 eo. Men eo em̧m̧an tata ro uwaan Kabun̄ in m̧oktata rekar leļo̧k kōn engineering, architecture, im interior design eo kar ejake juon jerbal ejej uwaan me nōbare jān milien.

Epaakeļo̧k 130 iiō ko rekar eļļāļo̧k jān ke tampeļ eo kar aje. Iilo an Elder Gary E. Stevenson kar je inne, pedped in katak ko an engineering rekōn kōjerbali n̄an pijaik juon tampeļ em̧ōj aer bōk jikier kōn jon̄ak ko rekāālļo̧k, jon̄an ko edikļo̧k aer kauwōtata. Likjab n̄an kōkm̧anm̧an ļo̧k engineering im bar kōkāāl m̧ōjņo ko an tampeļ in emaron̄ kakure lōke eo an bainier ro, ro raar kōm̧man jabdewōt remaron̄ innām leļo̧k kōjparok eo an tampeļ n̄an epepen ko tokelik.

Kabun̄ in em̧ōj an jino juon būroojāāk in bar kōjepļaak emān iiō n̄an kōkōm̧anm̧an m̧ōttan tampeļ eo im kōkajoorļo̧k n̄an pen wōt ilo m̧akūtkūt in laļ.8 Pedped eo, būļoor ko, im dāpdep ko renaaj kōm̧m̧an an kajoor. Jeļā in engineering eo em̧m̧an tata ewaļo̧k rainin enaaj kōm̧m̧an bwe tampeļ eo en pād ilo jon̄an ko an raan kein. Jejjamin naaj maron̄ in lo oktak ko an ekkal eo, bōtaab jeno̧k ko renaaj m̧ool in im aorōk. Ilo aolepān jerbal in, aiboojoj eo an lowaan tampeļ eo naaj kōjparok wōt.

Jej aikuj ļoor waanjo̧n̄o̧k eo letok n̄an kōj jān kōkāāl eo an Salt Lake Tampeļ im bōk iien n̄an etale jerbal in engineering eo ad n̄an lale m̧akūtkūt in laļ eo ad make ilo jetōb n̄an kōm̧m̧an bwe en kāāl ekkar n̄an iien eo. Make jon̄e aorōk in ilo iien, koba ippān kajjitōk ippān Irooj eo,“ewi men eo i jan̄in tōpare?”9 emaron̄ jipan̄ kōj kalōk m̧weo em̧m̧an tata.

Emān, m̧ōko rem̧m̧an tata rej jikin kone jān ļan̄ ko an mour. Irooj ekar kallim̧ur bwe ro me rej kōjparok kien ko an Anij rej “jeraam̧m̧an ilo āneo.”10 Jeraam̧m̧an eo an Anij ej kajoor eo n̄an wōnm̧anļo̧k wōt kōjekdo̧o̧n inepata ko an mour.

Ilo 2002 iaar ekkatak juon katak eaorōk kōn inepata ko. Ke ikar pād ilo Asunción, Paraguay, ikar kweilo̧k ippān stake būreejtōn ro an jikin eo. Ilo iien eo, Paraguay ekar jelm̧ae juon jōrrāān ļapļap ikijeen jāān, im elōn̄ ro uwaan Kabun̄ raar en̄taan im jab maron̄ kōttōprak aikuj ko aer. Ijjan̄in kar pād ilo South America jān mijen eo aō im jan̄in kar pād ilo Paraguay. Ij kab jerbal ilo Eria Būreejtōnji eo ium̧win wōt jejjo wiik ko. Leln̄o̧n̄ kōn likjab eo aō n̄an leļo̧k tōl n̄an stake būreejtōn ro, ikar kajjitōk ippāer n̄an jiron̄ eō ta eo wōt ekar em̧m̧an ilo stake ko aer. Stake būreejtōn eo m̧oktata ekar jiron̄ eō kōn men ko me remm̧an rekar waļo̧k. Eo tok juon ekar ba kōn men ko me raar em̧m̧an im jejjo jorrāān ko. Ilo iien eo ke kōm kar tōpar tok stake būreejtōn eo āliktata, ekar kwaļo̧k wōt apan̄ ko reļļap rōkainepata. Ke stake būreejtōn ro raar kōmeļeļeik ļap eo an jekjek eo, ekar ļapļo̧k aō n̄ūrbōkta, epakeļo̧k inepata, kōn ta eo n̄an ba.

Baj iien eo me kar stake būreejtōn eo ekar kadedeļo̧k ennaan ko an, juon ļōmņak ekar itok n̄an kōļmenļo̧kjeņ eo aō: “Elder Clayton, ekar kajjitōk ippāer kajjitōk in: ‘Būreejtōn ro, iaan ro uwaan stake ko ami me rej kōļļā juon m̧ōttan jon̄oul, kōļļā joortak in jitlo̧k, kōļapļo̧k kūr ko aer ilo Kabun̄ in, lukkuun loļo̧k baam̧le ko aer āinwōt rūkaki ro m̧ōko ak rūkaki ilo loļo̧k an kōrā ro11 aolep allōn̄, kōm̧m̧an nokon in jota an baam̧le, ekkatak jeje ko rekwojarjar, im kōm̧m̧an jar an baam̧le kajjojo raan, ewōr jete iaer ewōr aer inepata ko rejjab maron̄ ņa mejļaer kōn er make ilo an Kabun̄ in jab jipan̄ im ņa mejļan inepata ko aer n̄an er?’”

Eọron̄ im̧we eo iaar bōke, iaar kajjitōk ippān stake būreejtōn ro kajjitōk jab eo.

Raar kalimjōk eō ilo an ļo̧kjeņ aer innām ba, “Pues, ninguno,” meļeļe in, “Ekwe, ejjeļo̧k juon.” Innām raar jiron̄ eō ke ejjeļo̧k iaan membōr ro raar kōm̧m̧ani men kein ewōr aaer inepata rejjab maron̄ ņa mejļan kōn er make. Etke? Kōnke rej jokwe ilo m̧ōko rem̧m̧an tata. Mour in tōmak eo aer eaar leļo̧k n̄an er kajoor, visōn, im jipan̄ jān lan̄ eo rej aikuji ilo iien jōrrāān eo eļap an economy eo ej kabooļ er.

Mennin ejjab meļeļe in bwe ro rejim̧we rebban bōk nan̄inmij, en̄taan ilo jorrāān ko redin̄, jelm̧ae oktak ko an bejnej, ak jum̧ae elōn̄ apan̄ ko ilo mour. Mour in iien otemjej ej bōktok apan̄ ko, bōtaab jān iien n̄an iien ikar lo an ro rej kajjieon̄ pokake kien ko rej jeraam̧m̧an n̄an lo wāweier m̧aanļo̧k kōn aenōm̧m̧an im kōjatdikdik. Kōjeraam̧m̧an ko rej peļo̧k n̄an aolep.12

David eaar kwaļo̧k, “Eļan̄n̄e Jeova e jab kalōk ṃweo, ro rej kalōke rej ekkaļ pata.”13 Jekdo̧o̧n ia eo kwoj jokwe ie, jekdo̧o̧n ta ewi kōjellin m̧weo im̧ōm̧, im jekdo̧o̧n ta paotok in baam̧le eo am̧, komaron̄ jipan̄ kalōk m̧weo em̧m̧an tata n̄an kwe im baam̧le eo am̧. Gospel eo kar kōjepļaaktok an Jisōs Kraist ej letok karōk ko n̄an m̧ōjab eo. Rilo̧mo̧o̧r eo ej engineering eo eweppān, rūkkal eo, im eo ej interior design. Būroojāāk eo An ej weppān im lan̄lōn̄ indeeo an jetōb ko ad. Kōn jipan̄ eo an em̧m̧an, jetōb eo am̧ emaron̄ aolepān men eo E kōņaan im komaron̄ in kwe eo ekanooj em̧man tata kōn kwe make, kōpooj n̄an ejaake im mour ilo juon kapijuknen eo em̧m̧an tata.

Ij kam̧m̧oolol ilo kam̧ool bwe Anij im Jemedwōj aolep emour. Nejin, Irooj Jisōs Kraist, ej Rilo̧mo̧o̧r eo im Ripinmuur eo an aolep armej. Eweppāņ Aer iakwe kōj. Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata ej aelōn̄ in kiin̄ eo an Irooj ioon laļ in. Rikanaan ro remour im rijilōk ro rej tōl e rainin. Bok in Mormon ej m̧ool. Gospel eo kar kōjepļaaktok an Jisōs Kraist ej letok pija in ekkal eo n̄an ejaake kapijuknen eo em̧m̧antata. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.