2020
Juon Pedped n̄an jelm̧ae IIen ko rej Itok
Māe 2020


Juon Pedped n̄an jelm̧ae IIen ko rej Itok

Ilo iiō kane rej itok, jemaron̄ ke kōtļo̧k bwe jerbal in kōkm̧anm̧anļo̧k ko kar kōm̧m̧ani n̄an Salt Lake Tampeļ en kōm̧akūt im im̧we kōj.

Bwebwenato eo an Salt Lake Tampeļ

Jen bar rool liktak n̄an juon ālkin raelep ebūl ilo Juļae 24, 1847 ikōtaanļo̧k 2:00 ālkin raelep. Ālkin 111 raan in ito itak ko rekamōkmōk ippān 148 membōr ro ilo Kabun̄ in ro rekar kobaik in kurup eo jinointata me ekar kōttōparļo̧k turilūk, Brigham Young, eo ekar Būreejtōn eo an Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro, ekar nan̄inmej im m̧ōjņo jān mountain pipa, ekar deļo̧n̄e Salt Lake Valley.

Ruo raan tokālik, ke ej ājmourļo̧k jān nan̄inmij eo an, Brigham Young ekar tōlļo̧k membōr ro jet uwaan Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro im ro jet raar etal ilo iaļ in. William Clayton eaar jei, “Emaron̄ jilu jimettan in juon m̧aeļ jen turilikin kāām eo, kōm kar tōparļo̧k jikin in aibojooj, jokkun wōt juon im em̧m̧an an jejjeteļo̧k turear.”1

Pija
Brigham Young ilo jikin ekkal eo an tampeļ eo
Pija
Brigham Young ekar kōkkaļļeik jikin ekkal eo an tampeļ eo
Pija
Ej kōkkaļļeik jikin ekkal eo an tampeļ eo

Ilo an kar reito reitak n̄an jikin eo ippen kumi in armej ro, Brigham Young ekar bōjrak im kajutak jokon eo an ņae ilaļ, im ba, “Ijin ej ijo enaaj jutak Tampeļ eo an ad Anij.” Juon iaan ro m̧ōttan ej Elder Wilford Woodruff, eo im ekar ba ilo naan ko “raar ilo̧k n̄an[e] einwōt juōn meram,” im ekar kalōlō juōn aļaļ n̄an ijo im kōkaļļeiki ijo kōm̧m̧an jen jokoņ eo an Būrejitōn Young. En̄oul eika (16 ha) kar kālet n̄an tampeļ eo, im kar kālet bwe jikin in en erļo̧k “jejjet in juon jōkjōk n̄an Turear & Turilik, tuien̄ & turōk” im tampeļ eo en ped io̧ļap.2

Ilo Eprōļ 1851 kweilo̧k eo eļap, membōr ro ilo Kabun̄ in rekar kālet ejabdewōt n̄an jitōn̄ n̄an kōm̧m̧ane juōn kean̄ n̄an kalōk tampeļ eo “n̄an āt eo etan Irooj.”3 Ruo iiō tok ālik, ilo Pāpode 14, 1853, jikin eo ekar kōjeraam̧m̧an jen Heber C. Kimball ilo juon iien eļap im kar ped jet taujin Rikwōjarjar ro, im bwidej eo kar aje n̄an pedped eo an Salt Lake Tampeļ eo. Jet allōn̄ tok ālik, ilo Eprōļ 6, dōkā in jabōn em̧ eo eļap an tampeļ eo kar lelaļļo̧k im kōjeraam̧m̧an kōn elōn̄ jōkjōk ko ekobaļo̧k jet kumi in riikkure im rikōjan̄jan̄ im kar wōnm̧aanļo̧k wōt im tōl jen ritōl ro an Kabun̄ in jān tabernacle eo m̧okta n̄an ijo tampeļ eo enaaj ekkal ie, ijo kōnono ko im jar ko kar kōm̧m̧ane ilo kajjojo dekā ko emen.4

Pija
Pedped eo an Salt Lake Tampeļ
Pija
Brigham Young

Ilo iien m̧akūtkūt in kōjeraamman bwidej eo, Būreejtōn Young ekar ba bwe ekar lo juon visōn ilo jinoin an kar juur jikin eo ke rej etale pedped eo, im ekar ba, “Ikar jeļā [m̧okta], einwōt Aō jeļā kiiō, ke kar jikin eo in ijo n̄an kalōk juon tampeļ ie—m̧okta jān n̄a.”5

Jon̄oul iiō tokālik, Brigham Young ekar kwaļo̧k kanaan kein ilo Oktoba 1863 kweilo̧k eo eļap: “Ij kōņaan loe [an] tampeļ in ekalōk ilo juon nememe eo me eban jorrāān n̄an epepen ko tokālik. Ejjab tampeļ eo dein jenaaj kalōke; enaaj lōn̄ buki iaer naaj kalōki im ajiļo̧k n̄an Irooj. Tampeļ in naaj jeļā kake āinwōt tampeļ eo jinointata ekar ekkal ioon tōļ jān Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata. … Ikōņaan bwe tampeļ in … en jutak āinwōt juon em̧ em̧ōj kalōke ilo utiej kōn tōmak, kijejeto im jerbal ko an ro rikwojarjar an Anij ilo toļ ko.”6

Pija
Ekkal eo an Salt Lake Tampeļ
Pija
Ekkal eo an Salt Lake Tampeļ

N̄an etale bwebwenato in ekadu, Ibwūlōn̄ kōn maron̄ eo an Brigham Young āinwōt juon rilolo—m̧okta, ej lukkuun kallikar, bween ļapļo̧k, kōjerbal kilen ekkal ko repojak ilo iien eo im jikin eo, Salt Lake Tampeļ enaaj ekkal ilo juon nememe eo me eban jorrāān n̄an Epepen ko im, kein karuo, kanaan ko an kōn eddōkļo̧k eo an tampeļ iien kaņe tokālik ipeļaakin laļ in, em̧ool enaaj lōn̄ļo̧k n̄an buki.

Kōkkāāl eo an Salt Lake Tampeļ

Āinwōt Brigham Young, rikanaan ro ad rainin rej kōjparok Salt Lake Tampeļ im aolep ko jet ilo juōn jōkjōk in kōjparok ekanooj in ļap. Ilo iiō ko m̧aantak, Būreejtōnji eo Kein Kajuon ej kapilōk Bisoprik eo Utiej ejTōl n̄an lale bwe pedped eo an Salt Lake Tampeļ en pen. Ke ikar jerbal āinwōt juon Ritōl ilo Bisoprik eo Eutiej, kar kūr jān Būreejtōnji eo Kein Kajuon, kōm kar kōm̧m̧ane jerbal in etale ko n̄an Salt Lake Tampeļ, ekoba ialale ko n̄an kilen wāween ekkal ko rekāāltata n̄an bōbrae jān m̧akūtkūt in laļ im wāween ko n̄an ekkal.

Erkein rej jet iaan m̧ōttan ko kar etali ko rekar leļo̧ki n̄an Būreejtōnji eo Kein Kajuon ilo iien eo: “Ilo ļōmļōm im ekkal eo an Salt Lake Tampeļ, rikkal ro rejeļātata ilo jerbal, kein jerbal ko, m̧weik ko, im kein jerbal ko jet me rekar pojak ilo tōre ko rekar kōjerbali. Jān iien aje eo ilo 1893, tampeļ eo ekabde jutak pen im jutak āinwōt juon kōkaļļe in tōmak [im] kōjatdikdik im āinwōt juon meram n̄an armej ro. Kea im kōjparok rej bōk jikier ilo aer kōjerbal, karreoiki, im dāpij em̧m̧an eo an tampeļ eo. Granite eo itulik im joor ko ilo būļoor eo itulowa im joor in dāpdep ko rej pād wōt ilo aer em̧m̧an. Ekkatak ko raan kein rej kam̧oole bwe jikin eo Brigham Young ekar kālete n̄an kalōk tampeļ ie, em̧m̧an būdej en an im būdej en emaron̄ bōbrae jān an jorrāān jān m̧akūtkūt in laļ.”8

Jerbal in etale kein rej kakobaba bwe jerbal in kōkkāāl im kōkm̧anm̧an ko rekar menin aikuj n̄an kōkāāl im kōkm̧anm̧anļo̧k tampeļ eo, ekoba būrwo̧j eo inaboj im peļaakin tampeļ eo, im utility ko jem̧aan, im jikin peptaij eo. Ijoke, rekar bar lemaantak ļōmņak eo n̄an bar juon ekkal in kōkm̧anm̧anļo̧k eo ekitbuuj aolep kain n̄an bōbrae jān an jorrāān jān m̧akūtkūt in laļ ijjino jān pedped eo an tampeļ eo lōn̄ļo̧k.

Pedped in Tampeļ eo

Bolen kwokeememej, Bureejtōn Brigham Young make ekar lukkuun bōk koņaan im etale ekkal eo jān jinoin kar kalōk pedped eo an tampeļ eo, eo me ekar dāpij tampeļ eo jān tōre eo ekar dedeļo̧k 127 iiō ko remootļo̧k. Ļōmņak ekāāl ikkijeen kōkkāāl eo n̄an bōbraeiki tampeļ eo jān jorrāān jān m̧akūtkūt in laļ enaaj kōjerbal kein jerbal ko me renaaj bōbraeiki jān an jorrāān, eo me rekar jab ļōmņak kake ilo iien ekkal eo. Men en jej kōļmenļo̧kjeņ kake āinwōt men eo ekāāl, men eo em̧m̧antata ilo state in ikkijen kōjparok jān m̧akūtkūt in laļ.

Pija
Karōk in kōkāāl eo an Tampeļ eo
Pija
Karōk in kōkāāl eo an Tampeļ eo

Jerbal in, men eo ekāāltata im kōm̧m̧ane, ekar ijino ilo pedped eo an tampeļ eo, letok juon men eo ekajoor n̄an bobrae jān jorrāān jān m̧akūtkūt in laļ. Ilo wāween in, ej ekkal n̄an kōkajoor an tampeļ eo jutak pen, jekdo̧o̧n ne laļin im ijoko iturin renaj em̧akūtkūt jen m̧akūtkūt in laļ.

Kōkkāāl eo an tampeļ emaron̄ kōjerbal kein jerbal ko raan kein me kar kōjeļļāik jān Būreejtōnji eo Kein Kajuon iiō eo ļo̧k. Ium̧win tōl eo an Bisoprik eo ej Tōl, jerbal in ekkal eo ekar wōnm̧aanļo̧k jān allōn ko remootļo̧k, ilo Jānwōde 2020. Im ej kōtmāne bwe en dedeļo̧k iturinļo̧k emān iiō.

Kōkajoor Pedped eo Am̧ Make

Ilo aō ļōmņak kōn iiō kein emān ilo mour in aiboojoj, em̧m̧an, eiuteij im en̄jake-kadeel in Salt Lake Tampeļ, ij kalimjōke āinwōt iien eo n̄an kōkāāl im ejjab iien eo n̄an kilōke! Ilo ejja jōkjōk in wōt, jemaron̄ kajjitok ippād make, “Ewi wāween an iien kōkāāl e Salt Lake Tampeļ im̧we kōj n̄an bōk kōj n̄an en̄jake jetōb ko ad make kōkāāl, kōkm̧anm̧anļo̧k, kōmour ie, ukōt, ak kōjepļaaktok?”

Jōkjōk in an reitok emaron̄ kwaļo̧k bwe kōj im baam̧le ko ad jemaron̄ bōk leen jeraam̧m̧an ko jen ad kōm̧m̧an jet jerbal in kōkkāāl, aet im kōkm̧anm̧anļo̧k im bōbrae jen m̧akūtkūt in laļ. Jemaron̄ jino wōnm̧aanļo̧k ilo ad kajjitōk:

“Ta jekjek in pedpd eo aō?”

“Ewi jon̄an an mijel-dipin, depdep, dipen jeban eo im ej m̧ōttan pedped eo aō make, ioon ijo kam̧ool eo aō ej pād ie?”

“Ta ko im rej m̧ōttan pedped eo aō ilo jetōb im nememe in n̄a eo im enaaj kōtļo̧k n̄a im baam̧le eo aō bwe kōm en ped wōt im dim im jab m̧akūtkūt, im aeet ilo jutak pen jen jorrāān in laļ in im rej kōm̧akūtkūt kōj im aet renaaj waļo̧k n̄an mour ko ad?”

Makūtkūt kein rej āinwōt wōt m̧akūtkūt in laļ me epen ad jeļā kaki ej itok ilo elōn̄ wāween kajoor ko—ire ippān elōn̄ kajjitōk ak pere, jelm̧ae mellijon̄ ak apan̄, jerbale bōd ko ad, jerbal ippān ritōl ro an Kabun̄ in, membōr ro, katak, ak kakien. Bōbrae eo em̧m̧antata ņae riab ko ej pedped wōt ilo pedped in jetōb ko ad.

Ta eo emaron̄ jeban jetōb ko ad im bam̧le ko ad remron̄ einwōt? Remaron̄ pidodo, ejjeļo̧k jekjekin, im pedped ko raorōk an gospel eo emour—jar ippān bam̧le ko; ekkatak jeje ko rōkwōjarjar, ekobaļo̧k Bok in Mormon; deļon̄e tampeļ; im katak gospel eo ilo Itok, Ļoor Eō im nokon in jota an baam̧le. Men ko jet im remaron̄ jipan̄ kōkajoorļo̧k pedped in jetōb eo am̧ emaron̄ bar koba Laajrak in Tōmak ko, keān an baam̧le, im “Kraist eo Emour.”

N̄an n̄a, pedped ko ekoba ilo kajjitōk ko kar kōmeļeļeiki āinwōt m̧ōttanļo̧k aer bōk juon mālim n̄an deļon̄e tampeļ eo ej jerbal āinwōt juon kein kam̧ool epen kōn juon pedped in jetōb—eļaptata kajjitōk ko emān m̧aan. Ij loe er āinwōt dōm̧an em̧ ilo jetōb.

Kōj, aaet em̧ool, jejeļā kōn kajjitōk kein, āinwōt an Būreejtōn Russell M. Nelson riiti n̄an kōj juon illo̧k juon ilo kweilo̧k eo eļap ļo̧k.

  1. Ewōr ke am̧ tōmak ilo im juon naan in kam̧ool kōn Anij, Jemed Indeeo, Nejin, Jisōs Kraist; im Jetōb Kwojarjar?

    Pija
    Doulul eo an Anij
  2. Ewōr ke juon am̧ naan in kam̧ool kōn Pinmuur eo an Jesōs Kraist im kōn jerbal eo An āinwōt Rilo̧mo̧o̧r im Ripinmuur?

    Pija
    Pinmuur eo an Jisōs Kraist
  3. Ewōr ke juon am̧ naan in kam̧ool kōn Jepļaaktok eo an gospel eo an Jisōs Kraist?

    Pija
    Jepļaaktok Eo
  4. Kwōj ke rejtake Būreejtōn eo an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata āinwōt rikanaan eo, rilolo eo, im rikwaļo̧k revelesōn eo im āinwōt e wōt armej ioon laļ in eo ewōr an mālim n̄an kōjerbal aolep kii ko an priesthood eo?8

    Pija
    Rikanaan ro

Komaron̄ ke loe ewi wāween am maron̄ ļōmņak kōn kajjitōk kein āinwōt men ko raorōk ilo pedped in mour ko am̧ n̄an jipan̄ kalōk im kōkajoor e? Paul ekar kwaļo̧k n̄an armej ro ilo Epesōs kōn kabun̄ eo im ekar “ekkal ioon pedped in rikaļoor im rikanan, Jisōs Kraist ej dekadōkā in jabōn; eo im aolep m̧ōko rej ippān doon im eddōkļo̧k n̄an tampeļ eo ekwōjarjar ilo Irooj.”9

Pija
Tampeļ eo kōn juon pedped ekajoor

Juon iaan lan̄lōn̄ ko rem̧m̧antata ilo mour eo aō ej n̄an jeļā kajjier im im̧we jān ro uwaan Kabun̄ in ilo aolepān laļ in ro rekar jet riwaanjon̄ak ro remour kōn tōmak ilo Jisōs Kraist im gospel eo An. Ewōr aer make pedped ekajoor me ej kōtļo̧k aer jutak pen ņae iien m̧akūtkūt in laļ ko kōn juon meļeļe eo epen, jekdo̧o̧n inepata im metak ilo en̄jake.

N̄an kwaļo̧k menin ilo juon wāween eo elukkuun aorōk n̄an n̄a, ikar kōnono jet iien ko remootļo̧k ilo juon iien ilomej an juon kōrā eo ewōr pāleen im m̧am̧a eo edik im eobrak kōn meram (barāinwōt eo m̧ōttan baam̧le eo am). Kōrā in ekar jab juon rikkure eo emakade ilo Division 1 ikkure jakad ke ekar ioon im m̧areiki ļeo pāleen me ej jikuul in kōm̧m̧an n̄i. Rekar jeraam̧m̧an kōn juon nejier leddik eaibojooj, im Kar kōjeraam̧m̧an er kōn juon leddik eo aiboojoj im̧ ekapeel. Ekwe peran ilo an kar tariņaeik elōn̄ kain kāānjōr ium̧win jiljino iiō ko reppen. Kōjekdo̧o̧n elōn inepata ko ilo en̄jake im ānbwin ko ekar jelm̧aeiki, ekar lōke Jemed Ilan̄ eo ej iakwe im ekar emakijkij an ro m̧ōttan ilo social media kouti naan eo an ilo an kar ba: “Anij ej pād ilo aolep m̧ōttan ko reddik.”

Juon iaan jeje ko an ilo social media ekar jeiki, ekar je bwe juon armej ekar kajjitōk ippān, “Ewi wāween an wōr wōt am̧ tōmak ilo am̧ obrak kōn metak im inepata?” Kōrā in ekar uwaak kōn naan kein rekajoor: “Kōnke tōmak ej ta eo ej kōm̧m̧an bwe in anjo̧ ioon iien kein remarok. Wōr tōmak ejjab meļeļein eban wōr men ko reppen renaaj waļo̧k. Wōr tōmak ej kōtļo̧k bwe in lōke ke enaaj bar wōr meram. Im bwe meram enaaj meramļo̧k kōnke em̧ōj Aō jelm̧ae iien ko remarok. Jon̄an marok ko em̧ōj aō iooni ilo elōn̄ iiō ko, Em̧ōj aō kam̧ool eļapļo̧k meram. Em̧ōj aō lo kabwilōn̄lōn̄ ko. Em̧ōj aō en̄jake enjeļ ro. Iaar jeļā ke Jemedwōj Ilan̄ ekar kotak n̄a. Ejjeļo̧k iaan men kein renkar waļo̧k eļan̄n̄e mour in enkar pidodo. Ilju im jekļaj eo an mour in emaron̄ jab jeļā kake, ak tōmak eo aō ejjab. Eļaan̄e ij kālet n̄an jab bōk tōmak innām ij kālet n̄an etetal ilo marok. Kōnke n̄e ejjeļo̧k tōmak, marok ej men eo de ne ej ped wōt.”10

Kōn kam̧ool eo epen kōn tōmak ilo Irooj Jisōs Kraist—ilo naan ko an im ilo kōm̧m̧an ko an—ekar juon eo ej im̧we ro jet. Jekdo̧o̧n n̄e ānbwinin ekar m̧ōjņo, kōrā in ekar kotak ro jet bwe ren kajoor.

Ij ļōmnak kōn elōn̄ membōr ro ilo Kabun̄ in, ritariņae ro āinwōt sister in, eo ej etetal kajjojo raan ilo tōmak, kajjieon̄ bwe en m̧ool im jab mijak āinwōt juon rikaļoor an Rilo̧mo̧o̧r, Jisōs Kraist. Rej ekkatak kōn Kraist. Rej kwaļo̧k kōn Kraist. Rej kajjieon̄ bwe ren āinwōt E. Men̄e raan in mour ko aer rej jelm̧ae pedped eo epen ak ejjab pen, pedped ko aer ilo jetōb epen im dim.

Errein rej jetōb ko me remeļeļe m̧wūlaļ in meļeļein naan ko ilo al in “Kom ro rekwojajar em̧ōj likiti bedbed eo ebin” im “kom ro rar ko n̄ōn Jisōs.”11 Ij m̧ōņōņō eļap jān jon̄an n̄an etetal ippān ro em̧ōj aer kōpooj pedped ko aer ilo jetōb n̄an erreeo n̄an bōk et in Armej ro Rekwōjarjar im ro rej kajoor im peran n̄an anjo̧ ioon elōn̄ mellijon̄ ko an mour in.

Ijjab ļōmņak jemaron̄ kwaļo̧k aorōkin juon pedped eo epen ilo mour ko ad make. Jekdo̧o̧n iiō ko reddikk, rekar katakin Būraimere ro nejid ilo aer al kōn lukkuun m̧ool in:

Em̧m̧an eo emāletlet ej kalōk m̧weo mōn ioon pedped,

Im wōt ko rej walaļtak. …

Im wōt ko rej walaļtak, im ibwijleplep ej walōn̄tak,

Im m̧weo ioon pedped ej jutak wōt.12

Jeje ko rekwōjarjar rej kam̧ool pedped in katak in. Rilo̧mo̧o̧r eo eaar katakin armej ro ilo Amedka kaņ:

“Im eļan̄n̄e kom̧ naaj kōm̧m̧ani men kein jeraam̧m̧an n̄an kom̧ ekkal ioon dekā in aō.

“A jabdewōt eo ilubwiljimi enaaj kōm̧m̧an eļapļo̧k ak dikļo̧k jān men kein rejjab ekkal ion Aō ejm̧aan, ak rej ekkal ion juōn pedped eo ebokbok; im n̄e wōt ej wōtļo̧k, im ibwijleplep ko rej itok, im kōto ko rej m̧akroro, im eļļā ioer, renij wōtlo̧k.”13

En̄in ej kōjatdikdik eo an ritōl ro ilo Kabun̄ in bwe em̧m̧an in kōkāāl kein ilo Salt Lake Tampeļ renaaj leļo̧k n̄an kadede kanaan eo an Brigham Young bwe en loe “tampeļ in en ekkal ilo nememein eo im enaaj pād n̄an epepen.” Ilo iiō tokālik, jemaron̄ ke kōtļo̧k bwe jerbal in kōkm̧anm̧anļo̧k ko me rekar kōm̧m̧ani n̄an Salt Lake Tampeļ ren kōm̧akūt im im̧we kōj, bwe jen barāinwōt—n̄an waanjon̄ak—bwe en “ekkal ilo nememe eo me eban jorrāān n̄an epepen ko rej itok.

Jenij kōm̧m̧ane menin ilo ad kakūrm̧ool naan eo an rikaļoor Paul n̄an “[likūt] ilo jikin kōpped ko n̄an [kōj] juon pedped em̧m̧an ņae iien ko rej itok, bwe [jen] maron̄ dāpdep wōt n̄an mour indeeo.”14 Ej aō jar ibwe pedped in jetōb eo ad enaaj lukkuun pen im dim, bwe naan in kam̧ool eo ad kōn Pinmuur eo an Jisōs Kraist im waanjon̄ak eo An āinwōt ad Rilo̧mo̧o̧r im Ripinmuur eo enaaj erom̧ ad dōkā in jabōn em̧, eo me ij kam̧ool kōn Etan, em̧ool Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. William Clayton journal, July 26, 1847, Church History Library, Salt Lake City.

  2. Lale “Ilo Tabernacle, Būreejtōn ro Woodruff im Smith Rej Kwaļo̧k n̄an Armej ro Rekwojarjar Inne Ālkin Raelep,” Deseret Evening News, Aug. 30, 1897, 5; “Pioneers’ Day,” Deseret Evening News, July 26, 1880, 2; Wilford Woodruff journal, July 28, 1847, Church History Library, Salt Lake City.

  3. “Minit in Kweilo̧k eo Eļap an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armij ro Rekwōjarjar ilo Raan ko Aliktata, kar bōk jikin ilo Great Salt Lake City, State of Deseret, April 6, 1851,” Deseret News, Apr. 19, 1851, 1.

  4. Lale “The Temple,” Deseret News, Feb. 19, 1853, 130; “Minutes of the General Conference,” Deseret News, Apr. 16, 1853, 146; “Minutes of the General Conference,” Deseret News, Apr. 30, 1853, 150.

  5. “Address by President Brigham Young,” Millennial Star, Apr. 22, 1854, 241.

  6. “Remarks by President Brigham Young,” Deseret News, Oct. 14, 1863, 97.

  7. Bisoprik eo Eutiej ej kwaļo̧k im kōmeļeļe kōn Salt Lake Tampeļ n̄an Būreejtōnji eo Kein Kajuon, Okt. 2015.

  8. Lale Russell M. Nelson, “Naan in Ikkilōk ko,” Liaona, Nob. 2019, 121.

  9. Epesōs 2:20–21.

  10. Kim Olson White ekar likūti ilo Social media.

  11. “Bedbed E eo Ebin,” Hymns, no. 85.

  12. “The Wise Man and the Foolish Man,” Children’s Songbook, 281; emphasis in original was removed in this instance.

  13. 3 Nipai 18:12–13; eoon eo eaorōk kar kobaiktok.

  14. 1 Timote 6:19; eoon eo eaorōk kar kobaitok.