2019
Mejān Tōmak
Māe 2019


Mejān Tōmak

Eļan̄n̄e jej bōk im kāālet ta eo jej bōke ilo naan in kean̄ eo, jej kōtarpok kalimjōk indeeo eo ad, kanooj likūt eļap aorōk ilo en̄jake eo ad ijin im kiiō.

M̧okta jān Debwāāl eo An, kar bōkļo̧k Jisōs n̄an im̧aan Pilate ilo jikin ekajet eo. “Kwe kiin̄ an ri Ju ro ke?” Pilate eaar akkōjdat in kar kajjitōk. Jisōs eaar uwaak: “Aelōn̄ eo Aō e jab jān laļ in. … I[ar] itok n̄an laļ bwe In kōnnaan [kōn] m̧ool. Er otemjej jān m̧ool rej eo̧ron̄ ainikiō.”

Pilate eaar pere ilo kajjitōk, “Ta eo m̧ool?”1

Ilo laļ rainin, kajjitōk eo, “Ta eo m̧ool?” emaron̄ in kanooj kapokpok n̄an armej ro rejjab tōmak ilo kabun̄.

Kappukōt ilo google kōn “Ta eo m̧ool?” ej bōktok elōn̄ļo̧k jān milien uwaak ko. Elōn̄ļo̧k meļeļe ko ad repād ilo cell phone ko ad jān ilo aolep bok ko ilo juon ļaibrāre ekkal jān pirōk. Jej mour kōn meļeļe im ļōmņak ko jān ad maron̄ kōjerbali. Ejjab bōjrak ad kareel jān kāālet ko rekapopo im ettōl.

Jepooļ kōn kapokpok eo an rainin, ebaj porā ke ekanooj lōn̄ rej tōmak naan ko kar kōnono kaki 2,500 iiō ko remootļo̧k jān Protagoras n̄an Socrates eo edik: “Ta eo em̧ool n̄an eok,” eaar ba, “ej m̧ool n̄an eok, im ta eo m̧ool n̄an eok ej m̧ool n̄an eō.”2

M̧ool eo jān Gospel eo kar Kōjepļaaktok an Jisōs Kraist

Jeraam̧m̧an kōn jepļaaktok eo an gospel eo an Jisōs Kraist, ilo ettā jej kean̄ bwe ewōr jet men ko me redipio im lukkuun in m̧ool. M̧ool kein indeeo rej juon wōt n̄an aolep ļaddik im leddik ro nejin Anij.

Jeje ko Rekwojarjar rej katakin, “M̧ool ej jeļāļo̧kjeņ kōn men ko āinwōt aer kiiō, im āinwōt aer kar waļo̧k, im āinwōt aer naaj waļo̧k tokālik.”3 M̧ool eo epād ie men ko raar waļo̧k im men ko rejjan̄in de waļo̧k, kōļapļo̧k kōļmenļo̧kjeņ eo kōn ta eo ej waļo̧k kiiō.

Jisōs eaar ba, “N̄a iaļ, im m̧ool, im mour.”4 M̧ool eo ej kwaļo̧k n̄an kōj iaļ eo n̄an mour indeeo, im ej itok wōt jān ad Rilo̧mo̧o̧r, Jisōs Kraist. Ejjeļo̧k bar juon iaļ.

Jisōs Kraist ej katakin kōj ekōjkan mour, im, kōn Pinmuur eo im Jerkakepeje eo An, E ej letok n̄an kōj jeorļo̧k bōd jān jerawiwi ko ad im mour jab wabanban ālkin mej. En̄in ej m̧ool eo ejetjet tata.

E ej katakin kōj bwe ejjab aorōk eļan̄n̄e jej m̧weie ak jeram̧ōl, bun̄bun̄ ak jabun̄bun̄, lo̧ļe ak ettā. Ijello̧kin, mour wabanban in ad ej n̄an kōkajoorļo̧k tōmak eo ad ilo Irooj Jisōs Kraist, n̄an kāālet em̧m̧an ioon nana, im n̄an kōjparok kien ko An. Ilo ad kam̧m̧oolol kōn ejaak ko an science im uno, m̧ool ko an Anij reļļapļo̧k jān men kein kar kōm̧m̧ani.

Ilo turejet eo juon n̄an m̧ool ko an indeeo, elakkar wōr wōt men ko rej ba rem̧ool n̄an pukōj ajri ro nejin Anij jān m̧ool eo. Kareel ko an rikapo eo rejjab oktak iien otemjej. Ron̄jake men kein, kar ainikien ko 2,000 iiō ko remootļo̧k.

“[Kom̧ij] jab maron̄ jeļā kōn men ko [kom̧ij] jab maron̄ loi. … [Jekdo̧o̧n ta juon armej ej kōm̧m̧ane] ejjeļo̧k ruōn.”

[Anij ejjab kōjeraam̧m̧an eok, bōtaab] jabdewōt [armej] [e] jeraam̧m̧an] ekkar n̄an jeļāļo̧kjeņ eo an [make].”5

“Ej jab ekkar bwe juon armej āinwōt in … Kraist … [en kar] bwe E eo Nejin Anij.”6

“[Ta eo kwoj tōmak ie ej juon iminene ebwebwe im juon] jorrāān an koļmānļo̧kijeņ eo [am̧].”7 Ej āinwōt rainin, ejjab ke?

Kōn Jepļaaktok eo an gospel eo, Anij eaar letok n̄an kōj wāween eo n̄an ekkatak im n̄an jeļā m̧ool ko ilo jetōb raorōk: jej ekkatak kaki jān jeje ko rekwojarjar, kōn jar ko ad make im en̄jake ko ad make, kōn kapilōk eo an rikanaan ro im rijilōk ro remour, im kōn tōl eo an Jetōb Kwojarjar, eo emaron̄ jipan̄ kōj n̄an “m̧ool eo an men ko otemjeļo̧k.”8

M̧ool Ej Meļeļe eo ilo Jetōb

Jemaron̄ jeļā men ko an Anij ilo ad kappukoti ilo jetōb. Paul eaar ba, “Men ko an Anij ejjeļo̧k armej ejeļā, ijello̧kin ewōr ippān Jetōb eo an Anij. … [Bwe] re meļeļe kōn jetōb.”9

Lale pija in jān Michael Murphy. Jān turejet in, epen am̧ tōmak bwe ej juon kōmeļeļe jān mejān juon rijin̄a. Ijowōt ke, ilo am̧ kalimjōk lipijinjin ko jān juon turejet eoktak, kwoj lo aiboojoj eo in kōm̧anm̧an eo an rijin̄a eo.

Ejja āinwōt, jej lo m̧ool ko ilo jetōb an Anij kōn kalimjōkļo̧k eo an juon mejān jetōb. Paul eaar ba, “A armej kōn biktoken e jab bōk men ko an Jetōb an Anij, bwe re men in bwebwe ippān; im e jab maron̄ in jeļā, bwe re meļeļe kōn jetōb.”10

Jeje ko Rekwojarjar, jar ko, iminene ko ad make, rikanaan ro raan kein, im menin letok eo an Jetōb Kwojarjar rej bōktok n̄an kōj juon kalimjōk ilo jetōb kōn m̧ool eo emenin aikuj n̄an ito-itak eo ad ijin ioon laļ in.

Naan in Kean̄ kōn Mejān Tōmak

Jen ļōmņak kōn naan in kean̄ eo kōn baam̧le kōn mejān tōmak.

Būreejtōn Gordon B. Hinckley ekar kwaļo̧k kadkad in “Baam̧le Eo: Juōn Naan in Kean̄ n̄an Laļ in” kōn ennaan in: “Kōn ekanooj lōn̄ riab ko me kar kwaļo̧k āinwōt m̧ool, kōn ekanooj lōn̄ m̧oņ ikkijien jon̄ak ko im aorōk ko, kōn ekanooj lōn̄ aujiid im kapo n̄an erom jab m̧ool āinwōt aolepān laļ in, kōm kar en̄jake n̄an kakkōl [eok].”11

Kean̄ eo ej ijjino: “Aolep armej otemjej—em̧m̧aan im kōrā—kar kōm̧anm̧an ilo nememein wōt Anij. Kajjojo ej juōn jetōb jitōnbōro likao im jiron̄ nejin jined im jemed ilan̄, im, ilo āinwōt, kajjojo ewōr juōn mour kwojarjar im jipadpad ippān.”

Men kein rej m̧ool ko indeeo. Kwe im n̄a jejjab juon jidilo̧k in mour.

Ij iakwe naan kein: “Ilo Jikin eo ilo mour eo m̧okta, jetōb likao ro im jiron̄ ro raar jeļā im kabun̄jar n̄an Anij āinwōt eo Jemeir indeeo im kar errā ilo karōk eo An.”12

Jaar mour m̧okta jān ad ļotak. Piktok eo ad kajjojo ej m̧ōttad n̄an indeeo. Ilo wāween ko ejjab dipio ad meļeļe, wāween eo jetōb ko ad raar eddōkļo̧k ijōņ ilo mour eo m̧okta ej jelet wōn kōj ijin.13 Jaar bōk karōk eo an Anij. Jaar jeļā bwe jenaaj kar en̄jake apan̄ ko, metak, im būrom̧ōj ioon laļ in.14 Jaar barāinwōt jeļā bwe Rilo̧mo̧o̧r eo enaaj kar itok im bwe ilo ad kar kwaļo̧k erreo eo ad make, jenaaj jerkake ilo Jerkakpeje eo, bōk “aiboojoj kobaikļo̧k ioon [bōrad] n̄an indeeo im indeeo.”15

Naan in Kean̄ eo ekajju: “Kōmij kwaļo̧k bwe jekjek ko me mour in ej ejaak jāni rej ijjitōn̄ jān lan̄. Kōmij kapenļok bwe ekwojarjar eo an mour im aorōk in karōk eo an Anij indeeo.”

Karōk eo an Jemedwōj ej kōketak ļeo im lio pālele n̄an bōktok ajri ro n̄an laļ in im kipel kōj n̄an kōnono ilo jojomar ņae ajri ro rejjan̄in ļotak.

Pedped in Katak ko an Naan in Kean̄ eo Rej Ekkejel ilo Aiboojoj

Eļan̄n̄e jej bōk im kāālet ta eo jej bōke ilo naan in kean̄ eo, jej kōtarpok kalimjōk indeeo eo ad, kanooj likūt eļap aorōk ilo en̄jake eo ad ijin im kiiō. Lukkuun kejekļo̧kjeņ kōn naan in kean̄ eo kōn mejān tōmak, em̧m̧anļo̧k ad meļeļe ekōjkan an pedped in katak ko kanooj aiboojoj kakkejeli, rejtake doon, kwaļo̧k karōk eo an Jemed n̄an ajri ro Nejin.16

Jej ke aikuj m̧ool in bwilōn̄ n̄e rikanaan ro an Irooj rej kwaļo̧k Ankilan Irooj im, kōn jet, kajjitōk ko armej rej kajjitōk wōt kaki? Aaet, jet rejjab bōk ainikien rikanaan ro ilo iien eo em̧ōkaj,17 bōtaab ro jet rej jar ilo kejekļo̧kjeņ kōn kajjitōk ko aer rem̧ool—kajjitōk ko me renaaj waļo̧k kōn kijenmej im juon mejān tōmak. Eļan̄n̄e naan in kean̄ eo eaar waļo̧k ilo juon epepen eoktak, enaaj kar wōr wōt kajjitōk ko, baj ko roktak jān ro raan kein. Juon un kōn rikanaan ro ej n̄an jipan̄ kōj bōk kuņaad ilo kajjtōk ko raorōk.18

M̧okta jān an kar juon Būreejtōn an Kabun̄ in, Būreejtōn Russell M. Nelson kar ba; “Rikanaan ro rej lo im̧aanļo̧k. Rej lo menin kauwōtata ko me rinana eo ej likūt im̧aad ak enaaj likūt im̧aan ad iaļ. Rikanaan ro rej barāinwōt lo im̧aanļo̧k kōjatdikdik ko reļļap im jim̧we ko rej kōttar ro me rej ron̄jake ” kōn lukkuun in n̄an pokake.19

Ij kam̧ool kōn m̧ool eo im kajoor ilo jetōb eo an ainikien ippān doon eo an Būreejtōnji eo Kein Kajuon im Doulul eo an Jon̄oulruo eo.

Laļ In Ej Etal Jāne

Ilo tōrān mour e aō, em̧ōj ad lo juon oktak eo ekaitoktok limo ilo tōmak ko an laļ in kōn elōn̄ pedped in katak ko kar katakin ilo naan in kean̄ eo. Ilo tōre in jodikdik eo aō im iiō ko im̧aan in aō m̧are, elōn̄ ilo laļ in raar jab pokake jon̄ak eo an Irooj jej ņa etan kien erreo, bwe kōtaan ko an m̧ōm̧ an kanniōk rej aikuj in waļo̧k wōt ikōtaan juon em̧m̧aan im juon kōrā me raar m̧are ekkar n̄an kien. Ke iaar 20 jim̧a im 30 jim̧a, elōn̄ raar kowaan kōjparok eo ekwojarjar an ajri ro rejjan̄in ļotak, kōnke m̧an lo̧jien kar erom ļapļo̧k kōm̧m̧ane. Ilo elōn̄ iiō ko ejjab to, elōn̄ raar kowaan kien eo an Anij bwe m̧are ej juon koba eo ekwojarjar ikōtaan juon em̧m̧aan im juon kōrā.20

Lale an lōn̄ ro rej bōjrak jān ļoor kien ko Irooj eaar kōm̧m̧ani ej kakeememej kōj kōn raan eo ilo Capernaum ke Rilo̧mo̧o̧r eo eaar kean̄ kōn kwojarjar eo An im ekabūrom̧ōjm̧ōj “elōn̄ iaan ro rū kaļoran … etetal [ļo̧k].”

Innām Rilo̧mo̧o̧r eo eaar oktakļok n̄an Jon̄oulruo ro: “Kom̧ barāinwōt kōņaan ilo̧k ke?”

Piter eaar uwaak:

“Irooj, kōm naaj ilo̧k n̄an wōn? Ippam̧ naan ko naan in mour indeeo.

“Im kōm ar tōmak im jeļā bwe Kwe Juon eo E kwōjarjar nejin Anij.”21

Ejjab Aolep Ekkar Aer Jetjet ilowaan Naan in Kean̄ eo

Ekanooj in lōn̄, dik im rūtto, ro rej tiljek im m̧ool n̄an gospel eo an Jisōs Kraist, em̧ool jekdo̧o̧n n̄e en̄jake eo aar make kiiō ejjab kanooj jetjet n̄an lowaan naan in kean̄ eo kōn baam̧le: ajri ro mour ko aer rekar ļanootot jān jepel; jodikdik ro me ro m̧ōttaer rej kajirere kōn kien erreo; kōrā ro im em̧m̧aan ro rekar jepel me rekar metak ilo en̄jake im jetōb jān eo pāleer ejjab m̧ool; ļōm̧aro im lim̧aro pālele me rejjab maron̄ neje; kōrā im em̧m̧aan ro me rej m̧are n̄an juon karejaran me ejjab kwaļo̧k tōmak eo aer ilo jepļaaktok eo an gospel eo; kōrā ro im ļōm̧aro ejjeļo̧k rejetaer me, kōn elōn̄ un ko, kar jab maron̄ in m̧are.

Juon eo m̧ōttam kōpetata in 20 iiō ko, eo ekanooj ļap aō nōbare, ejjab m̧are kōnke kōn kōņaan juon eo kōjāllin wōt e (same-sex). Eļakkar wōt m̧ool n̄an bujen tampeļ ko an, eaar kōļapļo̧k tōļan ko an ilo jeļā kōm̧m̧an im tijem̧ļo̧k, im eaar jerbal ettā jim̧or ilo Kabun̄ in im ilo jukjukin pād. Ejjab to eaar jiron̄ eō, “Imaron̄ meļeļe kōn ro ilo jekjek eo aō me rej kāālet n̄an jab kōjparok kien erreo eo ilo laļ in me rej mour ie. Bōtaab Kraist ekar ke kajjitōk ippād n̄an ‘jab an laļ in’? Ej alikkar bwe jon̄ak ko an Anij rej oktak jān ko an ro jān laļ in.”

Kien ko an armej emakijkij aer em̧m̧akūtļo̧k n̄an itunam̧ōj in tōrerein ko kōm̧m̧ani jān kien ko an Anij. N̄an ro rej ikdeelel n̄an kam̧ōņōņō Anij, tōmak, kijenmej, im niknik rej ilo m̧ool aikuji.22

Lio pāleeō, Kathy, im n̄a kar jeļā kajjjien juon sister ejjeļo̧k rejetan, kiiō 40 jim̧a an iiō, eo ekapeel ilo maron̄ ko an etijem̧ļo̧k ie im jerbal ilo peran ilo ward eo an. E barāinwōt kar kōjparok kien ko an Anij. Eaar je:

“Iaar ettōn̄ak kōn juon raan naaj kōjeraam̧m̧an eō kōn juon ļeo pālele im ajri ro. Ij kōttar wōt. Ilo aolep iien ko, jekjek eo aō ej bōktok en̄jake ko kōn meļo̧kļo̧k eō im ajimakeke, bōtaab ij kajjieon̄ dāpij jab kalimjōk ta eo ejjeļo̧k ippa im ijello̧kin ioon ta eo ewōr ippa im ekōjkan aō maron̄ jipan̄ ro jet.

“Jerbal in jipan̄ n̄an ro nuku, ilo ward eo aō, im ilo tampeļ eo kar jipan̄ eō. Rejjab meļo̧kļo̧k eō ak ajimakeke kōnke ij m̧ōttan, im jej aolep m̧ōttan, juon baam̧le eļapļo̧k.”

Ewōr Juon Eo Ej Meļeļe

Jet renaaj ba, “Kwojjab meļeļe jekjek eo aō” Imaron̄ jab, bōtaab ij kam̧ool bwe ewōr Juon eo emeļeļe.23 Ewōr Juon eo ejeļā eddo ko am̧ kōnke kōn en̄taan eo An kar kōm̧m̧ane ilo jikin kallib eo im ioon debwāāl eo. Ilo am̧ kappukōt E im kōjparok kien ko An, ij kallim̧uri eok bwe E enaaj kōjeraam̧m̧an eok im ļōn̄aj eddo ko rekanooj in eddo n̄an ineki make. E enaaj lewaj n̄an eok ro m̧ōttam̧ indeeo im iien ko rem̧m̧an n̄an jerbal. Eo aorōkļo̧k, E enaaj kobrak eok kōn Jetōb eo ekajoor an Jetōb Kwojarjar eo im kōjjeļļāik eok bwe Eaar kōmālim eok. Ejjeļo̧k kāālet, ejjeļo̧k ukukōt me ej kaarmejet jemjerā eo an Jetōb Kwojarjar ak kōjeraam̧m̧an ko an indeeo ej erreo n̄an ad ļōmņak kake.

Ijeļā bwe Rilo̧mo̧o̧r eo ej mour. Ij kam̧ool bwe E ej unin aolep m̧ool ko me relukkuun in aorōk im bwe E enaaj kakūrm̧ool aolep kōjeraam̧m̧an ko E eaar kallim̧ur kaki n̄an ro me rej kōjparok kien ko An. Ilo etan Jisōs Kraist, Amen.

Kakeememej ko

  1. Jon 18:33, 36–38.

  2. William S. Sahakian and Mabel Lewis Sahakian, Ideas of the Great Philosophers (1966), 28.

  3. Katak im Bujen ko 93:24.

  4. Jon 14:6.

  5. Alma 30:15, 17.

  6. Hilamōn 16:18.

  7. Lale Alma 30:17, 23, 27.

  8. Moronai 10:5.

  9. Joseph Smith Translation, 1 Korint 2:11 [in 1 Korint 2:11, footnote c]; 1 Korint 2:14.

  10. 1 Korint 2:14.

  11. Gordon B. Hinckley, “Stand Strong against the Wiles of the World,” Ensign, Nov. 1995, 100. Būreejtōn Russell M. Nelson ejjab to kar kōmeļeļeik jet iaan bwebwenato ko kōn naan in kean̄ eo, āinwōt kar ba ilo tukadu in jān Sheri Dew ilo Insights from a Prophet’s Life: Russell M. Nelson (2019), 208:

    “Juon raan ilo 1994, Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro raar joļo̧k juon raan ilo ruum̧ in ko̧o̧njeļ eo aer ilo Salt Lake Tampeļ eo ekōnono kōn unin kōnono ko rejepooļ baam̧le. Raar ļōmņake aolep men jān juon men eo ej ļapļo̧k āinwōt epād aolep jikin piktok eo an pija nana n̄an kakien ko ņae baam̧le eo an elōn̄ kain. Menin eaar jab juon ekōnono ekāāl, bōtaab raan eo aolep unin kweilo̧k eo eaar kōn unin kōnono in ekanooj aorōk.

    “Jon̄oulruo eo eaar etale jim̧or katak im kakien ko, ļōmņak kōn men ko me rejjab maron̄ oktak—katak—im men ko me remaron̄ in—kakien ko. Raar ekōnono kōn unin kōnono ko raar loi aer waļo̧ktok, ekoba kilepen juon kakkōt ekajoor jān jukjuk in pād n̄an bōke n̄an m̧are an m̧aan n̄an m̧aan im jim̧we ko an eo ej ukōt m̧ōran (transdender). ‘Bōtaab ekar jab jem̧ļo̧k eo eo kōn ta eo kōm kar loe,’ Elder Nelson eaar kōmeļeļeik. ‘Kōm maron̄ kar lo kijejeto ko an elōn̄ jukjuk in pād ko n̄an kōm̧m̧ane kōn aolep jon̄ak ko im jon̄an ko kōn m̧akūtkūt ko an m̧ōm̧ an kanniōk. Kōm kar lo tarpok eo an nememe eo ko. Kōm maron̄ kar lo aolep aer itok.’

    “Aitokļo̧kin ekōnono in, ippān ko jet ilo juon iien aitok, kar tōlļo̧k n̄an jem̧ļo̧k eo bwe Jon̄oulruo eo aikuj in kar kōpooj juon peba, em̧ool bōlen juon naan in kean̄, kwaļo̧k ia eo Kabun̄ in ej jutak ie kōn baam̧le n̄an kwaļo̧k n̄an Būreejtōnji eo Kein Kajuon n̄an ļōmņak kake”.

  12. Baam̧le Eo: Juon Naan in Kean̄ n̄an Laļ in,” Liahona, Māe 2017, 145.

  13. Būreejtōn Dallin H. Oaks ekar ba: “Aolep armej ro rekanooj in lōn̄ me raar ļotak ioon laļ in kar kāālet karōk eo an Jemed im kar tariņae kake. Elōn̄ iaad jaar barāinwōt kōm̧m̧ani bujen ko ippān Jemed ikkijine ta eo jenaaj kar kōm̧m̧an ilo mour in. Ilo wāween ko me rejjan̄in kar kwaļo̧ki, jerbal ko ad ilo laļ eo an jetōb rej kareel kōj ilo mour in” (“The Great Plan of Happiness,” Ensign, Nob. 1993, 72).

  14. Lale Dallin H. Oaks, “M̧ool im Karōk eo,” Liaona, Nob. 2018, 25–28.

  15. Ebream 3:26.

  16. Būreejtōn Dallin H. Oaks eaar ba:

    “Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata raar oktaktok n̄an Kabun̄ in rej tōmak bwe kean̄ eo an baam̧le, kar letok jet iiō ko remootļo̧k im kiio em̧ōj an ukook n̄an elōn̄ kajin ko, Irooj ej bar kwaļo̧k m̧ool ko an gospel eo jej aikuj rie kōj jān apan̄ ko kiiō n̄an baam̧le. …

    “Ij kam̧ool bwe kean̄ eo an baam̧le ej juon ennaan an m̧ool indeeo, bwe ej ankilaan Irooj n̄an ro Nejin ro rej pukōt mour indeeo. Eļakkar pedped eo an katakin an Kabun̄ in im iminene ium̧win 22 iiō ko im enaaj wōnm̧aanļo̧k wōt n̄an ilju im jekļaj. Kōļmenļo̧kjeņ kake, ekkatak, mour kake, im kwonaaj jeraam̧m̧an ilo am̧ bun̄m̧aanļo̧k n̄an mour indeeo. …

    “… Ij tōmak m̧wiļ eo ad n̄an im kōjerbal kean̄ eo an baam̧le ej juon iaan idajon̄jon̄ ko n̄an epepen in. Ij jar kōn aolep Armej ro Rekwojarjar ilo Raan ko Āliktata n̄an jutak pen ilo mājillon̄ jab in” (“The Plan and the Proclamation,” Liahona, Nob. 2017, 30–31).

  17. Būreejtōn Russell M. Nelson ekar ba: “Elōn̄ ro me rej watōk kōj [āinwōt] pen bōro, bōtaab pen bōro ro rej ro me rejjab kōtļo̧k ad en̄jake āinwōt ad en̄jake bōtaab kōņaan bwe jen kōtļo̧k aer en̄jake āinwōt aer en̄jake. Ijo jej jutak ie ej pedped wōt ioon kien erreo. Kien ko Jon̄oul rej lukkuun in kien ko. Rejjan̄in de kowaani. … Ejjab ad jim̧we n̄an ukōt kein ko me Anij eaar kakieni” (in Dew, Insights from a Prophet’s Life, 212).

  18. “Ilo an baam̧le pād ilo lukwo̧rkwo̧r ilo aolepān laļ in, m̧ool ko an naan in kean̄ eo an baam̧le renaaj kōkajoor eok.

    “Kom̧ jodikdik ro raiboojoj an jolet eutiej, kom̧ij aikuj in meļeļe kaje ko reļļap tata an pata eo kiiō an jukjuk in pād ioon lukkuun in meļeļe eo an m̧are. Iakwelel eo kiiō ekoba kajjitōk eo kōn eļan̄n̄e ruo armej ilo juon wōt piktok in remaron̄ in m̧are. Eļan̄n̄e ewōr am̧ kajjitōk kōn kōļmenļo̧kjeņ eo an Kabun̄ in ilo menin ak jabdewōt unin kōnono ko raorōk jet, kanooj kejekļo̧kjeņ kake, im innām ron̄jake ennaan in kanaan ko ilo Oktoba kweilo̧k eo eļap ej itok wōt an Kabun̄ in. Ennaan ko reim̧we, ekoba im̧weo jān Jetōb Kwojarjar, naaj bōktok n̄an kōļmenļo̧kjeņ eo ami juon meļeļe edipioļo̧k im m̧oolļo̧k” (Russell M. Nelson, “Youth of the Noble Birthright: What Will You Choose?” [Church Educational System devotional for young adults, Sept. 6, 2013], broadcasts.ChurchofJesusChrist.org).

  19. Russell M. Nelson, “Stand as True Millennials,” Liahona, Oct. 2016, 53.

  20. Būreejtōn Nelson ekar ba: “Ak m̧are ko ilo kien rej okoktak ilo doulul ko im ļōmņak ko aer make ilo aer je, bar je, im ejaki kakien ko. Jekdo̧o̧n kakien rot eo enaaj waļo̧k, katak eo an Irooj kōn m̧are im mour ejjab maron̄ oktak. Kememej: jerawiwi, meñe emōj kōmalim jān armej, ej jerawiwi wōt im̧aan mejān Anij!” (“Jokālet ko n̄an Indeeo,” Kweilo̧k eo Eļap, Nob. 2013, 108).

  21. Jon 6:66–69.

  22. Lale Alma 32:41–43; Ikar aolep iien bwilōn̄ bwe ilo jepta in em̧m̧an kōn kaddōkļo̧k tōmak eo ad, wānōk an tōmak, kijenmej, im niknik rej kōnono kaki ippān doon ilo kajjojo eoon ko jilu āliktata.

  23. Lale Alma 7:12; Jisōs Kraist eaar en̄taan ejjab wōt kōn jerawiwi ko ad ak kōn m̧ōjņo̧ ko barāinwōt: “Enaaj bōk Ioon mej, bwe E en maron̄ kōtļo̧k to ko an mej rej lukwōj armej ro An; im Enaaj bōk Ioon m̧ōjņo̧ ko aer, bwe būruōn ren maron̄ obrak kōn tūriam̧o, ekkar n̄an kanniōk, bwe En maron̄ jeļā ekkar n̄an kanniōk ekōjkan jipan̄ armej ro An ekkar n̄an m̧ōjņo̧ ko aer.” (Naan ko āinwōt meļeļe in wōt naan ko jet n̄an m̧ōjņo̧ ko remaron̄ in nan̄inmej, m̧ōjņo̧, en̄taan, jabwe.) Lale Katak im Bujen ko 88:6: “Eo ej wanlōn̄ļo̧k n̄an lan̄, āinwōt barāinwōt Eaar wanlaļtak ium̧win aolep men ko otemjeļo̧k, bwe En meļeļe aolep men ko otemjeļo̧k, bwe En maron̄ pād ilo aolep im kōn aolep men ko otemjeļo̧k, meram in m̧ool.”