Iakwe ej jum̧ae Ļōn̄
eļan̄n̄e jemaron̄ meļeļe ta in ļōn̄, jemaron̄ in jeļā wāween ad kōjekdo̧o̧n e im kōm̧m̧an kālet ko renaaj kepaakļo̧k kōj n̄an Jetōb Kwojarjar eo.
Ļōn̄.
Em̧ool ej juon naan enana. Elōn̄ wōt iaad rej jab kōņaan ļōmņak kake, im em̧ool jab kōņaan katak kake. Naan in ej letok juon en̄jake enana, juon men eo ettoon—kareel ebōd.
Ewōr juon un eo em̧m̧an kōn menin. N̄e “bwe arōk m̧ani ej okran nana otemjej” (1 Timote 6:10), innām em̧ool bwe ļōn̄ ej menin jipan̄ eo an ettiņo̧. Ejjab ekkar im ejejtokjen. Ļōn̄ ej ukōt armej, men otemjej, im aaet ļōmņak ko m̧weiūk ko n̄an bōk m̧weien ak jino kaju būruwōn juon kōņaan. Ak n̄e jejeļā kadede menin, etke jej aikuj in ekkatak eļapļo̧k kake?
Kōnke eļan̄n̄e jemaron̄ lukkuun meļeļe ta lukkuun meļeļein ļōn̄, jemaron̄ in ekkatak wāween an kōjparok ļōm̧ņak ko ad, en̄jake ko, im m̧akūtkūt ko bwe jen maron̄ kōjekdo̧o̧n im anjo̧ jān kōkkaļļe ko an. Menin enaaj tōl im kepaakļo̧k kōj n̄an Jetōb Kwojarjar eo, eo ej kōkwojarjar ļōmņak ko ad im karōk ko im kōkajoorļo̧k kōj. Im bwe enaaj tōl n̄an juon mour eļapļo̧k an m̧ōņōņō, aenōm̧m̧an, im lan̄lōn̄.
Kōmeļeļeiki Ļōn̄
Jej ļōmņak bwe ļōn̄ eļap an jelet m̧wil ko rejjab em̧m̧an, en̄jake ko im kareel ilo ānbwin ņae bar juon armej, ak ebar maron̄ ļōn̄ ālkin ak aņokņak enan̄in jabdewōt men: m̧ani, m̧weiūk ko m̧weien, menoknok ko, im, aaet, armej ro jet (lale Unin Tōl n̄an Jeje ko Rekwojarjar “Ļōn̄”).
Ļōn̄ ej kipel juon armej n̄an bōk jabdewōt men eo ej āinjuon nān ankilaan Anij. Ej kakobaiktok jabdewōt en̄jake ak kōņaan eo ej kōm̧m̧an bwe juon armej en ļap an mijōk wōt m̧weiūk ko an laļ in ak m̧akūtkūt ko an juon eo ej ļōmņak kōn e make—itoklimo ko an juon make, ikdeleel, kōņaan, im tōr—ijjelo̧kin kōjparok kien ko an Anij.
Ilo bar ba, kōņaan bōk jabdewōt men eo ej āinjuon nān akilaan Anij ak kōņaan in bōk men ko ilo juon wāween me ej āinjuon n̄an ankilaan E ej ļōn̄, im ej tōl ļo̧k n̄an būrom̧ōj.1
Kauwōtata eo kōn Ļōn̄ ilo Kanniōk
Men̄e emōj kakkōļ kōj kōn ļōn̄ āinwōt ilo juon nememein aņokņak, ļōn̄ ilo wāween ejelet kanniōk elukkuun kauwōtata. Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kakkōļ: “Jabdewōt eo ej kallimjek kōrā im mejkaiie emōj an ļōn̄ ippān ilo būruon” (Matu 5:28).
Rijilōk ro etto rekar ļap aer kakkōļ kōn ļōn̄ ilo wāween in. Āinwōt juon waanjon̄ak, Rijilōk Paul ekar ba, “Bwe men ko otemjej ilo laļ, m̧ōm̧ an kanniōk, m̧ōm̧ an mej ko im wōj waan an mour in, re jab an Jemed a rej an laļ” (1 Jon 2:16; barāinwōt lale eoon 17; Rom 13:14; 1 Piter 2:11).
Im kakkōļ ko rej wōnm̧aanļo̧k wōt rainin.2 Elder Jeffrey R. Holland jān Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro ej kōmeļeļe: “Etke ļōn̄ ej juon jerawiwi eo enana? Ekwe, ilo kakkobaba ilo ad lukkuun kakkure jetōb ko ad ilo ad kadiwōjļo̧k Jetōb eo jān kōj, ij ļōmņak ej juon jerawiwi kōnke ej kajjieon̄ kakkure jem̧jerā eo eutiejtata im ekwojarjartata Anij ej letok n̄an kōj ilo mour in—iakwe eo me an juon m̧aan ak juon kōrā n̄an doon im kōņaan eo me ippān ripālele rein n̄an bōktok ajri n̄an juon baam̧le n̄an indeeo.”3
Kōtļo̧k mej jōkkar im ļōn̄ bwe ren eddōkļo̧k ekar wāween eo ej kwaļo̧k elōn̄ m̧akūtkūt in jerawiwi ko rellōn̄. Ta eo ej ijjino kōn juon adikdik eo ejjeļo̧k bōd ie emaron̄ kilepļo̧k im erom juon mour in pālele waan eo bōd ko ie rekauwōtata. Kōnke ļōn̄ ej kadiwōjļo̧k Jetōb Kwojarjar eo im kōm̧m̧an bwe jen pidodo ad po ilo kapo ko jet im m̧ōjņo̧ ko im aujiid ko an rikapo eo.
Kālet ko rekabūrom̧ōjm̧ōj an Kiin̄ Devid rej waanjon̄ak ko rekabūrom̧ōjm̧ōj kōn jon̄an kajoor im nana eo en̄jake in emaron̄ erom. Devid ekar jidiļo̧k im loe an Bathsheba tutu im mej jekkar e. Ļōn̄ ekar kwaļo̧k m̧akūtkūt, im ekar bōk e im babu ippān. Innām, ilo juon wāween n̄an ņooj jerawiwi eo an, Devid ekar kapeik ļeo pāleen Bathsheba bwe en pād im̧aan jar in tariņae bwe en maron̄ mej (lale 2 Samuel 11). Āinwōt juon waļo̧k in bōd in, Devid ekar luuji mour indeeo eo an ippān Anij (lale K&B 132:38–39).
Jekjek in an Devid emaron̄ ļap, bōtaab ej lukkuun kam̧ool meļeļe in: ļōn̄ ej juon kapo elukkuun kajoor. Ad bōjrak jān jum̧ae menin emaron̄ kōm̧m̧an bwe jen bōk koņaad ilo men ko ejjeļo̧k armej ekar ļōmņak ke enaaj kar kōm̧m̧ane. Mool eo in bwe menin elukkuun kōmetak, elukkuun pidodo an kareel, im elukkuun wājepdik ilo kapo kōj bwe jen eļļo̧k jān Jetōb Kwojarjar eo im leļo̧k ankilaad n̄an juon men eo ej kōm̧m̧an an men otemjej kauwōtata. Emaron̄ waļo̧k jān alooje pija ko renana, ron̄jake kōjan̄jan̄ ko renana, ak bōk koņaad ilo m̧akūtkūt ko rejekkar. Ilo ejja iien eo wōt, en̄jake kein renana remaron̄ im̧we juon armej bwe en pukot pija ko renana. Jem̧jerā in emakijkij an waļo̧k elukkuun kajoor im kauwōtata.4
Ļōn̄ waļo̧k jān jekjek in m̧ōm̧ ilo kanniōk ej kakkure utiej im kōmōjņo̧ik aolep jem̧jerā, juon jem̧jerā em̧m̧an an juon armej ippān Anij. “Im em̧ool Ij ba n̄an kom̧, āinwōt Iaar ba m̧okta, eo ej kalimjek juon kōrā im mejkaiie ilo̧kan, ak eļan̄n̄e jabdewōt enaaj ļōn̄ ilo burueer, ej jamin bōk Jetōb eo, ak enaaj kaarmejjete tōmak eo im enaaj mijak” (K&B 63:16).
Āinwōt an Elder Richard G. Scott (1928–2015) jān Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro katakin, “Mwil ko renana an m̧ōm̧ ilo kanniōk ej baare kareel eo an Jetōb Kwojarjar jān aolep maron̄ ko n̄an ļōn̄aj, kōmeram, im kōkajoor. Ej kōm̧m̧an bwe en waļo̧k kajoor in kōņaan an ānbwin im en̄jake. Ilo iien ej ejaake juon kōņaan eo ekajoor eo ej kareel rijojomar eo n̄an eļapļo̧k jerawiwi.”5
Ta eo Ejjab Ļōn̄
Ālkin ad meļeļe ta in ļōn̄, elukkuun aorōk bwe jen meļeļe ta ejjab ļōn̄ im bwe jen lukkuun tiljek im jab likūt ļōmņak ko rekkar, en̄jake ko, im kōņaan ko āinwōt ļōn̄. Ļōn̄ ej juon kain kōņaan, bōtaab ebarāinwōt wōr kōņaan ko rewāppen. N̄an waanjon̄ak, jemaron̄ kōņaan men ko rem̧m̧an im ekkar ko renaaj jipan̄ kōttōbrak jerbal eo an Irooj.
Ļōmņak kōn:
-
Kōņaan bwe en wōr m̧ani. Ilo im menin make, kōņaan m̧ani ejjab nana (evil). Paul ekar jab ba bwe m̧ani ej okran nana otemjej. Ekar ba, “bwe arōk m̧ani ej okran nana otemjej” (1 Timote 6:10; eoon eo eaorōk kar kobaiktok). Katak ko an Jekab rej kalikkar ļo̧k menin: “A m̧okta jān kom̧ij pukot jeraam̧m̧an ko, kom̧in pukot aelōn̄ in Anij. Im ālikin ami kar bōk kōjatdikdik ilo Kraist kom̧ naaj bōk jeraam̧m̧an ko, im kom̧ naaj pukoti; im kom̧ naaj pukoti n̄an tokjān eo n̄an kōm̧m̧an em̧m̧an—n̄an ņa ballin ro rekeelwaan, im n̄an naajdik ro rekwōle, im n̄an kaanemkwōj rilokjak, im jerbale jipan̄ n̄an rinan̄inmej im riban” (Jekab 2:18–19).
-
Kōm̧m̧an en̄jake kein rem̧m̧an n̄an eo pāleem̧. En̄jake kein jān Anij rej jipan̄ kōkajoorļo̧k, kōmoururļo̧k, im kaippān doon juon m̧are. Ak epidodo bwe n̄an kōm̧m̧an en̄jake ko rejekkar n̄an eo pāleed. Eļan̄n̄e jej pukot n̄an kakūrm̧ool wōt kōņaan eo ad make, ak wōt n̄an kam̧ōņōņōik kōņaan ko ak en̄jake ko ad make, jemaron̄ in jidilo̧k im bōk kōņaan kein renana, im maron̄ kakkure juon m̧are. Kii eo n̄an pukot im kōjparok wōt m̧wil ko m̧wilid ilo juon m̧are ej erreo im ļōmņak in iakwe.
Pedped in katak eo eaorōk ej n̄an pukot men ko kōn jibadbad ko rejim̧we—n̄an kalōk aelōn̄ in kiin̄ eo an Anij im kōļapļo̧k wāween ko rem̧m̧an ilo laļ in. Ilo bar juon wāween, ļōn̄ ej kōketak kōj bwe jen jutak tunam̧ōj in tōrere ko rekkar, ijoko kōņaan ko ad remaron̄ kajejtokjen Anij, kajejtokjen armej, im ukōt men ko, m̧weie, im aaet kajoor n̄an nana otemjej ko rej ukōt maron̄ ko ad im kakkure jem̧jerā ko ad.
Etke Emakijkij Ad Eļļo̧k n̄an Ļōn̄
Letok ewi jon̄an an jorrāān im kauwōtata ļōn̄, etke elukkuun kapopo im emakijkij an waļo̧k? Etke jej kōtļo̧k an kajoor iood? Iturilik, emaron̄ bwe ļōmņak kōn kōj make ak likjab in kōjparok kōj make remaron̄ unleplep eo ej kwaļo̧k ļōn̄. Men kein rej men ko rej kōm̧m̧an bwe en waļo̧k menin, ak okran ļōn̄ ekkā wōt an ejjeļo̧k tokjān. Kajjojo armej remaron̄ eļļo̧k n̄an ļōn̄ ilo juon wāween kajjieon̄ eo ejjab jejjet n̄an kobrak juon jikin ilo mour eo aer. Ļōn̄ ej juon en̄jake eriab, juon wāween bōk jikin eo enana n̄an iakwe eo ejouj, iakwe eaorōk, im rikaļoor eo ej niknik n̄an jem̧ļo̧kin.
Wāween kōjparok en̄jake eo ekkar, ilo juon en̄jake, ej jekjek eo an juon bōro. “Bwe āinwōt ej ļōmņak ilo būruon, ej āindein” (Jabōn Kōnnaan ko 23:7). Mekarta ia eo jej likūt kijejeto eo ad ie ilo ad kōļmenļo̧kjeņ im jetōb enaaj aolep iien erom juon men eo ej kareel n̄an ļōmņak ko ad, en̄jake ko, im m̧akūtkūt ko. Jabdewōt iien jej en̄jake ad ioon kapo ņae ļōn̄, jej aikuj in bōk jikin kapo eo ippān juon men eo ekkar ļo̧k.
Pād bajjōk emaron̄ barāinwōt kōm̧m̧an ļōmņak ko retonoon. N̄e ejjab lukkuun lōn̄ men ko jej kōm̧m̧ani ilo mour ko ad, eitōn ļapļo̧k ad reel kōn kareel ko an men eo enana. Ilo ad aolep iien pukot wāween ad bōk koņaad ilo men ko rem̧m̧an (lale K&B 58:27) im kajjieon̄ kōjerbal iien ko ad, enaaj dikļo̧k ad bōk ļōmņak ko rettonoon ak kareel ko renana.
Āinwōt an Dallin H. Oaks jān Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro kōmeļeļeiki, ad kōņaan kālet n̄an dābdeb n̄an jelet jab wōt kōm̧m̧an ko ad ak barāinwōt wōn ro jej erom: “Kōņaan ko rej kwaļo̧k kālet ko ad im̧aantata, kālet ko ad im̧aantata rej ejaake kālet ko ad, im kālet ko ad rej kwaļo̧k m̧akūtkūt ko ad. Kōņaan ko jej m̧akūtkūt ekkar n̄ani rej kwaļo̧k ad oktak, ad bōk, im ad erom.”6
Ilo bar wāween ba, jej aikuj baare jab wōt en̄jake ko rej kōtļo̧k ad make bōk koņaad ie ak barāinwōt ļōmņak ko rej kwaļo̧k ak ejaak jān en̄jake kein. Āinwōt an Alma katakin, n̄e ļōmņak ko ad rej ettonoon, “ļōmņak ko ad naaj liaakeļo̧k kōj barāinwōt” (Alma 12:14).
Uno Eo: Iakwe Āinwōt Kraist
Ļōn̄ eban baj waļo̧k. Kōnke Jemedwōj Ilan̄ ej letok n̄an kōj anemkwoj, ewōr ad kajoor ioon ļōmņak ko ad, en̄jake ko, im m̧akūtkūt ko. Jejjab aikuj in kajjieon̄ i ļōmņak ko rettonoon im en̄jake ko. N̄e kapo ko rej waļo̧k, jemaron̄ in kālet jab n̄an wanlaļļo̧k ilo iaļ kein.
Ewi wāween ad anjo̧ jān kapo an ļōn̄? Jej jino menin ilo ad ejaake juon jem̧jerā eo ejejjet ippān Jemedwōj Ilan̄ im kālet n̄an jerbal n̄an ro jet. Im jej bōk koņaad ilo m̧wil in kabun̄ ko raan otemjej, ekoba jar im riiti jeje ko rekwojarjar, eo ej karuwaineneik tok Jetōb Kwojarjar eo n̄an mour ko ad. Eļaptata, ōn eo eaorōk ej iakwe āinwōt Kraist—erreo, em̧ool, iakwe em̧ool, ippān juon ikdeleel n̄an kalōk aelōn̄ in kiin̄ eo an Anij im n̄an erreļo̧k eo wōt n̄an aiboojoj eo an An. Iakwe in maron̄ bōke eļan̄n̄e ewōr ad jem̧jerā ippān Jetōb Kwojarjar eo.
Kōm̧akūt ļōn̄ ej aikuji jar kōn aolep kajoor in bōro eo me jej kajjitōk ippān Anij n̄an kōm̧akūti en̄jake kein im letok, ilo jikin ko aer, iakwe em̧ool (lale Moronai 7:48). Menin maron̄ bōke, barāinwōt aolep kain ukweļo̧k, jān tūriam̧o̧ eo an Pinmuur eo an Jisōs Kraist.7 Kōnke E, jemaron̄ in ekkatak n̄an iakwe ilo wāween eo E im Jemedwōj Ilan̄ rej iakwe kōj.
N̄e jej wōnm̧aanļo̧k mijōk wōt Jemedwōj Ilan̄, n̄e jej mour ekkar n̄an kien ko ruo reļļaptata im m̧oktata—n̄an iakwe Anij im ro rūturir āinwōt kōj (lale Matu 22:36–39)—im n̄e jej kōm̧m̧ani aolepān men eo jemaron̄ e n̄an mour āinwōt Eaar katakin, erreo im ikdeleel ko ad rem̧ool renej im̧we mour ko ad kōn eļapļo̧k im eļapļo̧k kajoor. Ilo ad kakkobaik ankilaad ippān ankilaan Jemed, kapo ko im wāween ko waļo̧k jān ļōn̄ naaj jako, im iakwe erreo an Kraist enaaj bōk jikin. Innām jenaaj obrak kōn juon iakwe ekwojarjar eo ej bōk jikin ikdeleel ko an laļ in kōn aeboojoj eo an kalōk aelōn̄ in kiin̄ eo an Anij.