2012
Katakin Jim̧we ilo M̧weo
Oktoba 2012


Jekjek ko An Ko̧jpeļ

Katakin Jim̧we ilo M̧weo

Delbert L. Stapley eaar ļotak ilo Tijem̧ba 11, 1896, ilo Arizona, USA. Kar kōjno̧lo̧k e āinwōt membōr in Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro ilo Oktoba 5, 1950, im kar jerbal ilo doulul in m̧ae ej mej ilo Okwōj 19, 1978. Kōnono eo ilo nokon in jota in kar kwaļo̧ke ilo Brigham Young University ilo Pāpode 1, 1977. Likio in jeje eo an kōnono ilo kajin Pālle maron̄ loe ilo speeches.byu.edu.

Pija
Elder Delbert L. Stapley

Ej juon eddo im kōjeram̧m̧an an ro jinen im jemān bwe ren katakin im kammineneik ajri ro nejier n̄an mour jim̧we.

Ro jinen im jemān ewōr aer iien em̧m̧an n̄an katakin im ejaake m̧wil ko an ajri ro nejier m̧okta jen an Satan wōr an kajoor n̄an mālijjon̄e er im m̧okta jen aer tōpar ruwalitok iiō, innām erom bōk eddo im̧aan Anij. … Irooj eaar leļo̧k n̄an ro jinen im jemān men kein iiō ko m̧okta, iiō ko jinoin ilo mour an juon ajri, n̄e ajri ro rejjab bōk eddo in men ko rej ba im kōm̧m̧ani. Ej juon eddo im kōjeram̧m̧an an ro jinen im jemān bwe ren katakin im kammineneik ajri ro nejier n̄an mour jim̧we.

Wāween eo ewājepdik n̄an katakin jim̧we im kabun̄ ilo m̧weo ej jen waanjon̄ak. Kōjatdikdik, ro jinen im jemān renaaj kōjparok an em̧m̧an im erreo mour ko aer make im maron̄ jeram̧m̧an n̄an kōjerbal waanjon̄ak eo an mour ko aer n̄an katakin im kammineneik ajri ro nejier make. [Būreejtōn David O. McKay (1873–1970) eaar katakin:] “Eļan̄n̄e kwonaaj katakin tōmak ilo Anij, kwaļo̧k tōmak eo am̧ make ilo E; eļan̄n̄e kwonaaj katakin jar, jar ippām make; … kwonaaj ke kōm̧m̧an bwe ren m̧ōjņo̧ļo̧k, innām kwe make kwoj peek er jān illu; eļan̄n̄e kwonaaj kōm̧man bwe ajri eo nejim en mour juon mour ewānōk, ak peek make, ripoot em̧m̧an, innām kom̧m̧an bwe en juon waanjon̄ak ewāppen ilo men otemjej.”1 N̄an kōm̧man āindein naaj kōm̧m̧an bwe katakin kein ren wājepdikļo̧k n̄an ajri ro nejim; Im er, rej bōk kain tōl in jān ro jineer im jemāer, maron̄ kōkajoorļo̧k er ņae mālijjon̄ ko an Satan, eo me kōttōbar eo an ej n̄an kakkure mour ko aer n̄e rej tōpar iiō in bōk eddo. Ro jinen im jemān ewōr aer eddo n̄an erom kain armej eo renaaj kōņaan bwe ajri ro nejier ren erom ilo iakwe n̄an m̧wil em̧m̧an, m̧ool, jeļā kōm̧maanwa, im peran n̄an kōm̧m̧ane jim̧we ilo men otemjej. Waanjon̄ak eļapļo̧k an kajoor jān kiel.

Mour aolep iien ilo m̧weo ej aikuj ekkar n̄an pedped ko im jon̄ok ko ad ilo Kabun̄. Jerbal in pejnej ko ad rej aikuj jejjet ippān kabun̄ eo ad. Ajri ro em̧ōkaj aer kile riab. John Milton eaar ba bwe jeļā moņ ej jerawiwi eo wōt me ej etetal im jab maron̄ kile ijjelo̧kin Anij wōt. Ajri ro, kōn menin, repidodo aer meļeļe men ko rebōd, im rej illu kōn jab m̧ool im baotokin men ko reriab. Jejeļā bwe ajri ro nejid rej im̧we eļapļo̧k jen kōnono ko jej mour kaki jen kōnono jej kwaļo̧ki. Ro jinen im jemān rej aikuj aolep iien m̧ool ippān ajri ro nejier, kōjparok kalim̧m̧ur ko raar kōm̧m̧ani n̄an er im kōnono m̧ool. Ej ro jinen im jemān rejjet rej ro rej bōk lōke eo an ajri eo nejier. N̄e juon ajri ej en̄jake bwe kwoj kautiej lōke eo an im kōjerbale, ej jamin naaj kakkure, barāinwōt bōktok kakkure ilo lōke ņae etam. …

Ro jinen im jemān rejjab aikuj akwāāl im̧aan mejān ajri ro nejier. Jet iien akwāāl ko rej jerjer jen juon bōklōkōt in kajjieon̄ kajim̧we ak kauweik juon ajri. Juon jinen ak jemān ejjab errā; eo juon ej jum̧ae. Im im̧we eo ej kobaik m̧weo, ekkar n̄an ta eo ajri eo ej inepata kake, ej jokālet ko. Ro jinen im jemān rej aikuj in ippān doon n̄an jeļā iaļ eo rekōņaan bwe juon ajri en etal ie ļo̧k; ilo bar juon wāween, emaron̄ etatal ilo iaļ ko rebōd kōn pok. Richard L. Evan eaar ba: “Jepelļo̧k ikōtaan ro jinen im jemān ejjab jejjet im ej kapokpok, im ej kōmōjņo̧ik pedped ko an baam̧le eo. Armej eo me juon ajri ej reilo̧k n̄ane kōn tōl aikuj in ippān doon ilo tōl eo ej leļo̧k.”2 Jejeļā bwe ajri ro rej meļeļe kōm̧man im en̄jake ko an baam̧le eo; remaron̄ en̄jake leln̄o̧n̄ im oktak ko me remaron̄ jab aolep iien meļeļe ak kōmeļeļeiki. …

Juon ajri ewōr an jim̧we n̄an en̄jake menin ilo m̧weo ewōr ippān juon jikin kone, juon jikin kōjparok jen kauwōtata im nana ko inamōj in laļ in. Ippān doon an baam̧le im m̧ool rej menin aikuj n̄an jipan̄ aikuj in. Ejjeļo̧k juon jikin ijjelo̧kin m̧weo ijo m̧ool im lem̧ōņōņō eo ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin maron̄ in loe ie ilo mour in. Epidodo n̄an kōm̧m̧ane bwe m̧weo en āinwōt lan̄; ilo m̧ool, Ij pijaik lan̄ āinwōt juon wōnm̧aanļo̧k in mour em̧m̧an an m̧weo ijin ioon laļ in.3 …

Ko̧jpeļ eo ilo ad katakin ej m̧ool. Kraist ej mour, Anij ej mour, im jikin ko raiboojoj rej pojak ilōn̄ n̄an aolep ajri ro Nejin retōmak im niknik. Karōk kiiō kain em̧ rōt im baam̧le rōt eo kwokōņaan im ewi wāween am̧ naaj tōpar aikuj ko an ajri ro nejim n̄an kōjparok er ioon iaļ eo ejim̧we me enaaj tōlļo̧k baam̧le eo n̄an mour indeeo ilo juon kapijuknen ilo Celestial. Anij en kōjeram̧m̧an kom̧ aolep, ro jeiū im jatū. Ij ļōmņak komaron̄ meļeļe bwe eļap tata eo em̧ōj kar ba rej n̄an kom̧. Im n̄an ejaake im bōk m̧aanļo̧k kapijuknen eo am̧ ilo juon jekjek ekwojarjar ej lukkuun aorōk n̄an ro reddik me rej itok n̄an kōjeram̧an mour eo am̧.

Kakememej ko

  1. David T. McKay, Secrets of a Happy Life, comp. Llewelyn R. McKay (1967), 11.

  2. Richard Evans’ Quote Book (1975), 23.

  3. Lale David O. McKay, Gospel Ideals (1953), 490.

Pija ko jen Craig Dimond © IRI