2010
Tampeļ eo Ekwojarjar
2010


Tampeļ eo Ekwojarjar

Ilo tampeļ ko, ro uwaan Kabun̄ eo ro rej kōpooj er make aer maron̄ bōk kuņaer ilo men eo eutiej tata n̄an kōm̧m̧ani kain̄i ko me em̧ōj aer waļo̧k tok n̄an armej.

Ilo tampeļ ko jemaron̄ bōk kuņaad ilo m̧ōņōņō eo eutiej n̄an kōkm̧anm̧anļo̧k kain̄i ko

Elōn̄ wūn ko ko bwe juōn aikuj kōņaan itok n̄an tampeļ. Men̄e ej waļo̧k ilo pelakin n̄an kalikkar m̧wilaļ in kōttōbar ko an Jetōb. Men in eļapļo̧k kam̧ool ilo ilowaan m̧win. Ilo ilōn̄in kōjam eo n̄an tampeļ ej waļo̧k naan in kautiej in “Ekwojarjar n̄an Irooj.” N̄e kwonaaj delo̧n̄e jabdewōt tampeļ ko emōj aer aje, kwoj ped ilowaan im̧weo im̧ōn Irooj.

Ilo tampeļ ko, ro uwaan Kabun̄ eo rej kōm̧m̧an bwe ren maron̄ bōk kuņaer ilo m̧ōņōņō eutiej n̄an kōkm̧anm̧anļo̧k kain̄i ko em̧ōj aer waļo̧k n̄an aolep armej. Ijeņ, ilo juōn makūtkūt kwojarjar, kajjojo maron̄ in karreo im ekkapit im katakin im bōk menin letok kwojarjar im liāp Im eļan̄n̄e jej bōk kōjeram̧m̧ōn kein n̄an kōj make, jemaron̄ lale ro emōj aer mej ilo aer kar jab bōk ejja iien in em̧m̧an wōt. Ilo tampeļ ko kain̄i kwojarjar ko rej kōm̧m̧ani n̄an ro remour im n̄an ro remej barāinwōt.

Kain̄i ko im raan ko raorōk ilo tampeļ repidodo, raiboojoj, im rekwojarjar

Juōn em̧m̧an n̄an riiti jeje ko rekwojarjar ej kwaļo̧k bwe Irooj ekar jab jiron̄ kōn aolep men n̄an aolep armej. Ekar wōr jet en̄jake ko kar likūti bwe wāween n̄an bōk meļeļe ko rekwojarjar. Iien ko reļļap tampeļ rej ekkejel ilo laajrak in.

Jejjab maron̄ kōnono kōn kain̄i ko ilo tampeļ itulikin tampeļ ko Ejjan̄in kar karōk bwe meļeļe kein ilo iien aurōk an tampeļ maron̄ wōr jon̄an n̄an kālet jet ro kar maron̄ in kipel n̄an lukkuun etaļe bwe ro jet rejjam̧in ekkatak kake er. Ej ukoktak eo an, ilo m̧ool. Kōn kijejeto eo em̧m̧an jej loloorjake aolep jetōb n̄an bed im bojaak n̄an en̄jake ko ilo tampeļ. Ro emōj aer kar ped ilo tampeļ ewōr aer kar ekkatak kōn jim̧we: Jet raan aolep mour in jetōb im aolep jetob ko an ro rej mour remaron̄ bōk iien ko em̧m̧an n̄an ron̄jake ko̧jpeļ im n̄an bōk ak jab errā kake ta ko tampeļ ej litok. Eļan̄n̄e iien in em̧m̧an kōjekdoon e, kōjekdoon eo ej aikuj erom m̧ōttan kajjojo armej rej abwin bōke.

Kain̄i ko im iien ko raurōk ilo tampeļ rej pidodo. Er rej aiboojoj. Er rej kwojarjar Rej kōnnojaki m̧ae iien rej liļo̧k n̄an ro rejjab pojak, Itoklimo ej jab juōn pojak. Em̧wilal itoklimo eo an make ejjab juōn pojak. Kōppopo n̄an kain̄i ko kopa bun̄tōn ne in kaminene kotōmak, ukweļo̧k, peptaij, kapene, erreo, juōn rūtto jinōkjej erreo eo an juōn eo ej itok ruwainene āinwōt juōn rilotok n̄an im̧ōn Irooj.

Ro rerreo remaron̄ in deļo̧n̄ ilo tampeļ

Aolep ro rej erreo im em̧m̧an ilo eļōņ wāween ko remaron̄ deļōņ e tampeļ eo, ijo n̄an kwaļo̧ kōn kain̄i ko rekwojarjar.

Ālikin an bōk jet en̄jake kōn aurōkin kōjeram̧m̧an ko an tampeļ im kwojarjar an kain̄i ko kōm̧mani ilo tampeļ, komaron̄ āliklik n̄an kajjitōkin jon̄ak ko reutiejļo̧k kōm̧m̧an jen Irooj n̄an delōn̄ tampeļ ekwojarjar.

Kwoj aikuj kabwijer juon peba in mālim an tampeļ n̄an kwaļo̧k m̧ool n̄an tampeļ eo. Peba in mālim in an tampeļ ej aikuj in jain jān opiija ro rejim̧we an Kabun̄ eo. Ro wōt rerreo remaron̄ etal n̄an tampeļ. Bisop eo am ak branch būreejtōn ro am ewōr aer eddo n̄an kōm̧m̧an e etaļe kein eļan̄n̄e kwoj erreo m̧okta jān am bōk kain̄i ko ilo tampeļ. Intōrpiu in ej eļap an aorōk, bwe ej iien n̄an wateļo̧k ippān karejaren em̧ōj kālōt an Irooj wāween am mour. Eļan̄n̄e jabdewōt ejjab jim̧we ilo mour eo am, bisop eo naaj maron̄ jipan̄ iok kōm̧adm̧ōde i. Jen wāween in, komaron̄ in kwaļo̧k ak maron̄ in jipan̄ n̄an kile lukkuun erreo n̄an deļo̧n̄ e tampeļ jen mālim eo jān Irooj.

Intōrpiu eo n̄an juōn peba in mālim an tampeļ ej kōm̧m̧an ilo ittiņo ikōtaan bisop eo im inebata eo ro uwaan Kabun̄ Ijin eo uwaan ro kar kajjitōkini pukōt kajjitōk ko kōn kōm̧m̧an ko an ļaddik ak leddik make, erreo, im tōmake Kabun̄ eo im reutiej eo an. Armej aikuj in kam̧ool bwe leo ak lio ej erreo ilo mour in kanniōk im ej kōjparok Naan in Mālōtlōt, kōllā juōn m̧ōttan jon̄oul, mour ilo ettā kōn ekkatak ko an Kabun̄ eo, im jab kōm̧m̧an jabdewōt inepata ko ak eņņoik ko ippān kumi ko. Bisop eo ej katakin bwe ittiņo eo ilo kōm̧m̧ane wāween kein ippān kajjojo ro rej intōrpui ej juōn iaan men ko raorōk.

Bōk uwaak ko n̄an kajjitōk ko an bisop eo enaaj em̧m̧an ilo an ejaake erreo eo an kajjojo n̄an bōk juōn peba in mālim an tampeļ. Eļan̄n̄e juōn ej jab kōjparok kien kein ak ewōr juōn men ejjab em̧m̧an kōn mour eo an (leo ak lio) eo aikuj likūt ilo kōlaajrak, enaaj menin aikuj n̄an kwaļo̧k ukweļo̧k eo m̧ool m̧okta jān juōn peba in mālim an tampeļ ej kōm̧m̧an.

Ālikin an bisop eo kōm̧m̧ane juōn intōrpui, stake būreejtōn eo barāinwōt intōrpuiki iok m̧okta jān am maron̄ bōk am kain̄i ilo tampeļ.

Katakin ilo tampeļ ej kōkkaļļe

M̧okta jen etal n̄an tampeļ ilo iien eo kein kajuōn, ak men̄e ālikin eļōn̄ iien ko, emaron̄ jipan̄ iok n̄an kile bwe ekkatak ilo tampeļ ko rej ilo wāween kōkkale. ej kap juōn kōttan, ak emaron̄ ālikin elōn̄ kōttan, emaron̄ jiban̄ iok kile bwe katak ko ilo tampeļ ej rereļo̧k ilo lōme eo ej bōk jikin. Irooj eo, ej M̧aajta Rūkaki, ej leļo̧k aoleppen An ekkatak ilo wāween in.

Tampeļ eo ej juōn jikuuļ em̧m̧an. Ej juōn im̧ōn ekkatak. Ilo tampeļ mejatoto eo ie ej dapij wōt bwe en jim̧we n̄an kkatak ion men ko rem̧wilal im ekwojarjar. Eļtōr eo m̧okta John A. Widtsoe ilo Doulul eo an Jon̄oulruo Rijjilōk ro ekar juōn būreejtōn in Jabōt Jikuuļ eo an Rūtto im juōn rimālōtlōt kōn jeje an laļ in. Ekar lap an kautiej jerbal in tampeļ im ekar ba ilo juōn iien eaorōk.

“Kain̄i ko an tampeļ rej kopaik aoleppen karōk in ļom̧or, āinwōt kar ekkatak kake jān iien n̄an iien jān ritōl eo an Kabun̄, im kalikkare men ko reppen melele kaki. Ejjeļok men epidodo ak im ej ukoktak ilo kōkm̧anm̧anļo̧k ekkatak ko an tampeļ ilo jiim eo eļap an ļom̧or Erra ilo aolepen menin letok kwojarjar ej juōn ian iakweleel ko reļļap kōn jim̧we kain̄i ko an tampeļ Barāinwōt, dedeļo̧k in ekatak in im kōmeļeļe kōn karōk in Kojpeļ in, kōm̧m̧an bwe kabun̄jar ilo tampeļ ej juōn kein jerbal n̄an kōkāal kakemejmej ejelōt laļ eo kōllaajrak an Ko̧jpel” (“Temple Worship,” Utah Genealogical and Historical Magazine, Eprōļ 1921, 58).

Eļan̄n̄e kwonaaj etal n̄an tampeļ im kemejmej bwe ekkatak ej bōk jikin, kwoj jamin etal ilo jōtjōt in jetōb eļan̄n̄e kwojjab etal ettoļo̧k ippān ettōņak eo am eļap, en̄jake jidik m̧ōņōņō, kōn am jeļāļo̧kjeņ eļapļo̧k āinwōt n̄an men ko me rekwojarjar. Karōk in ekkatak in em̧m̧an tata. Ej im̧we. Irooj Make, Maajta in Rūkaki, ekar katakin riKaloor ro An emmakijkij kōn pūrabōl ko —juōn kar wāween kōnono n̄an pinej jenkwa men ko me remaron̄ ilo bar juōn wāween pen n̄an melele kaki.

Tampeļ eo make ej erom juōn kōkaļļe. Eļan̄n̄e emōj am lo juōn iaan tampeļ ko ilo bon̄, lukkuun meram, kwojeļā ta juōn menin kabwilōn̄lōn̄ loe me emaron̄ erom. Im̧ōn Irooj, libobo ilo meram, jutak ilo marok, erom kōkalle an juōn kajoor im im̧we an ko̧jpel an Jisōs Kraist jutak āinwōt juōn men eutiej ilo juōn laļ me ej rūm̧ļo̧k im jakoļo̧k ilo marok.

Im̧aanļo̧k jikin deļōn̄e ļo̧k tampeļ eo, kwoj ukōte nuknuk ial eo am n̄an nuknuk in tampeļ mooj eo. Jikin jānij nuknuk in ej bōk jikin ilo ruum in nuknuk eo, ijo kajjojo leļo̧k lakōr im juōn jikin nuknuk eo elukkuun ittiņo. Ilo tampeļ eo utiej an weppān ej lukkuun pād. Ilo an likūt nuknuk ko am ilowaan nien nuknuk eo, kwoj likūt am keak im inepata im abilōn̄lōn̄ k ippāer, Kwoj diwōjļo̧k jān ruum jidikdik in ennojak lōtlōt kōn nuknuk mouj, im kwoj en̄jake juōn eo elikio im en̄jake juōn eo ewōr tokjen, kōnke aolep ro ipelakū rej juōn wōt kain nuknuk.

M̧are ilo tampeļ ej kain̄i eo āliktata an tampeļ

Jet iami rej reim̧aanļo̧k n̄an juōn m̧are ilo tampeļ emaron̄ kōņaan jeļā ta eo emaron̄ waļo̧k. Jejjab kwaļo̧k naan in liāp (m̧are) kain̄i inabōj in tampeļ, bōtaap jemaron̄ in kōmeļeļeik kōn aiboojoj in ruum in liāp ilo kweiļo̧k, lur im aenōm̧m̧an in jetōb, im kwojarjar in jerbal in ekwojarjar eo ej kōm̧m̧an ijen.

M̧okta jān an ripālele ro itok n̄an lokatok n̄an liāp kain̄i, ej juōn jeram̧m̧ōn jān ro rej bōk eddo in n̄an kōlapļo̧k, im ripālele ro em̧m̧an dettaer n̄an bōke, jet naan in kapilōklōk ko. Men kein rej ibwilijin lōmņak ko me ruo ripālele remaron̄ rōn kake ilo iien in eaorōk.

“Rainin ej raan in m̧are eo am. Kwōj lipopo kōn en̄jake in m̧are eo am. Tampeļ ko rekar ekkal āinwōt juōn lo̧m̧o̧r n̄an kain̄i ko āinwōt in. Jej jab Armej in Laļin in Men ko ilo laļ in rejjab ped ijin im rejjab maron̄ wōr aer kareel ioon ta ko jej kōm̧m̧ane ijin. Emōj ad itok jān laļin n̄an ilowaan tampeļ an Irooj. Menin ej erōm raan eo aorōk n̄an mour ko am.

“Kwar lotak, ruwainene n̄an laļin, jān jinōm im jemōm ro rekar kōpooj juōn tampeļ ilo laļ in n̄an jetob eo am n̄an imminene kake. Kajjojo iaami emōj ami kar peptaij. Peptaij, juōn kain̄i ekwojarjar, ej bōk jikin erreo, bōk jikin mej im jerakpeje, bōk jikin wōnm̧aantak eo n̄an juōn mour eo ekāāl. Ej lōmnal, ukweļok im juōn kadikļo̧k jerawiwi ko. Kwojkwoj eo ilo kojota eo an Irooj ej kōkkāl bujen in peptaij, im jemaron̄, eļan̄n̄e jej mour kake, bōk juōn meļeļe eo n̄an kadikļo̧k jerawiwi ko ad.

“Kwe, em̧m̧aan eo, ekar ekkapit n̄an priesthood. Kom m̧okta kar lewōj ioomi Priesthood eo an Aron im maron̄ wōnm̧aanļo̧k kōn aolep opiij ko an —tikōn, rūkaki, im pris. Innem raan eo ekar itok ke rekar lo am erreo n̄an bōke Melkisdik Priesthood. Priesthood eo, priesthood eo eutiejļo̧k, ej kalikkar e āinwōt ālikin kwojarjar in laajrak an Anij, ak ālikin Priesthood eo Kwojarjar ālikin Laajrak an Nejin Anij (lale Alma 13:18; Hilamōn 8:18; Doctrine and Covenants 107:2–4). Kar lewōj n̄an iok juōn opiij ilo priesthood. Kwoj kiiō juon eļtōr.

“Kajjojo iaami emōj am bōk menin letok kwojarjar. Ilo menin letok kwojarjar eo kwoj bōk juōn kōjparok kōn kōjatdikdik eo n̄an indeeo. Bōtaab aolep men kein, ilo juōn enjake, kar kile im bojak n̄an itok eo am n̄an lokatok eo n̄an ļiāp āinwōt leo im lio pālele n̄an kiiō im n̄an indeeo. Kwoj kiio erom juōn baamļe, anemko̧j n̄an jerbal ilo ejaak in mour, n̄an bōk iien ko remman jān tōmak im jortak n̄an boktok ajri ro n̄an laļ in im karūttoļo̧k er im kōjparok er kōn aoleppen aer mour im waļo̧k; n̄an aer itok juōn raan, n̄an bōk kuņaer ilo kain̄ kein rekwojarjar an tampeļ.

“Kwar kōņaan itok im emōj kar ekajet n̄an am erreo. N̄an errā ippān doon ilo bujen in m̧are eo ej juōn eddo eļap, bwe juōn eo ej bōk ippān kōjeram̧m̧an kein ejjeļok jon̄an.

Kajoor an liāp ej kapen ioon laļ im ilo lan̄

Eļan̄n̄e jej meļeļe kōn bwebwenato kein jim̧or im katak ko an tampeļ, jej aikuj meļeļe ta kajoor in liāp. Jej aikuj lōmnak, jidik in juon jon̄ak, etke kii in maron̄ kein n̄an kōjerbale kajoor in liāp in raorōk.

“Ke Jisōs ej itok n̄an āne ko an Seseria Pilippai, ej kajjitōk ippān ro rū kaļoran im ba, “Wo̧n Nejin armej, ilo an armej ba? …

“Im Saimōn Piter e uwaak im ba, “Kwe Ri Kraist, Nejin Anij e mour.”

Jisōs e uwaak im ba n̄an e, “Kwōj mōņōņō Saimōn, nejin Jona, bwe kanniōk im bōtōktōk raar jab katakin eok kake, a Jema eo ej pād Ilan̄.

“Im barāinwōt Ij ba n̄an eok, bwe kwe Piter, im ioon ejm̧aan in Inaaj kalōk Aō eklejia, im kōjām ko an Hedis re jāmin anjo̧ ioon.

“Im inaaj lewōj n̄an eok ki ko ki in aelōn̄ in lan̄, im jabdewōt men eo kwōnaaj liāpe ioon laļ, naaj liāpe e i lan̄ im jabdwōt men eo kwō naaj kōtļo̧k ioon laļ m naaj kōtļo̧k i ļan̄” (Matu 16:13, 16–19).

Piter eo ekar kabwijer ki ko Piter ekar kabwijer kajur in liāp in, maron̄ in kar bōk kajurr in n̄an kamo ak liāp ioon laļin ak n̄an lūkiti ion laļin im e maron̄ barāinwōt bed ilo lan̄. Ki kein rej an Būreejtōn eo an Kabun̄ in—n̄an rikanaan, rūkanij, im rūlolo ettōnak ko. Kajoor in liāp in ekwojarjar eped ilo Kabun̄ in kiiō. Ejjeļok men keidi ļo̧k ippān kwojarjar eļap m̧akūtkūt jān ro rekar jeļā aorōkin maron̄ in. Ejjeļok men eļapļo̧k epaakļo̧k kōm̧m̧ane. Eaar wōt jet em̧m̧an ro rej kōm̧m̧ane kajoor in liāp in ioon laļ ilo jabdewōt iien ko leļo̧k—ilo kajjojo tampeļ rej em̧m̧aan ro jeid im jatū ro kar leļo̧k n̄an er kajoor in liāp eo. Ejjeļo̧k juōn emaron̄ bōk ijjeļo̧kin wōt jān rikanaan, riloļo̧k im rikanij, im Būreejtōn an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Ran ko Āliktata.

Rikanaan Joseph Smith ekar ba bwe ekamijkij an kajjitōkin kōn kajjitōk in, “‘Jemaron̄ ke mour eļan̄n̄e jejjab dipuki aoleppen kain̄i kein, ak bar men ko jet?’ Imaron̄ uwaak, Jaab, ejjab tallep in lom̧or eo eļap. Jisōs eaar ba, ‘Ilo im̧ōn Jema elōn̄ jikin, bwe Ij ilen kōppojak jikōmi.’ [Lale Jon 14:2] Em̧ ijin āt aikuj in kar ukok aillōn̄ in kiin̄; im jabdewōt armej eo ej m̧ōņōņō n̄an jikin eo eutiej emōj an bōk juōn kien an celestial, im aoleppen kakien ko barāinwōt,” (ilo Bwebwenato in Kabun̄ in 6:184).

Jerbal in tampeļ ej juōn pedped ekwojarjar ekajoor

Tampeļ ko rekanooj in buļōn kwojarjar kōkajoor an Kabun̄. Jej aikuj kōttar bwe rikōjdrak eo emaron̄ kajjion in jumae ippād āinwōt juōn Kabun̄ im ippād kajjojo ilo ad rem̧aanļok n̄an bōk kuņaad ilo kōketak jerbal in ekwojarjar. Jerbal ilo tampeļ ej boktok eļōn̄ jumae ko kōnke ej pādpād eo kōn kajoor eo ekwojarjar n̄an Armej ro Rekwojarjar ilo Ran ko Āliktata im n̄an aoleppen Kabun̄ eo.

Ilo Logan Utah Tampeļ cornerstone aje, Būreejtōn George Q. Cannon, ālikun menin Būreejtōnji Kein kajuōn, kar kōm̧m̧an meļeļe in.

“Aolep dekā in pedped me ej likūti n̄an juōn Tampeļ, im aolep dedeļo̧kin Tampeļ ekkar n̄an karōk an Irooj emōj kar kwaļo̧k n̄an Priesthood eo ekwojarjar, kajoor eo an Satan edik ioon laļin, im lapļo̧k in kajoor eo an Anij im ritōmak ro, kōmakūt lan̄ ko kōn kajoor in ippād, kūr n̄an kōj ioon kōjeram̧m̧an ko jānn Anij ko n̄an indeeo, im ro rej erra ilo aer ped” (ilo “The Logan Temple,” Millennial Star, Nov. 12, 1877, 743).

Eļan̄n̄e ro uwaan Kabun̄ eo rej inepata ak lōmņak ko relukkuun eddo ilo kōlmenļo̧kjeņ ko aer, ej juōn men elukkuun aorōk n̄an er bwe ren etaļ n̄an tampeļ. Ej juōn jikin eo em̧m̧an n̄an bōk aolep maron̄ ad. Ilo tampeļ jemaron̄ bōk tōmak ko rekwojarjar. Ijiņ, ilo iien būrokiraam an tampeļ, jejab “bed ilaļin.”

Jet iien lōmnak ko ad metak kōn inepata ko im eļap lōn̄ kauwaron̄ro̧n̄ n̄an lōmņak kiiō wōt me jej kiio jab maron̄ alikar im alikar lale. Ilo tampeļ ejaak in pūrej ej kwa waļo̧k n̄an kōmeleleik, tap im likio in koro ko ralikkar n̄an bōkļo̧k, im jemaron̄ “lo” men ko me jejjab maron̄ kar loe m̧okta im bukōt juōn ial jen inepata ko me jekar jab jeļā kaki m̧okta.

Irooj enaaj kōjeram̧m̧an kōj ilo ad etal n̄an jerbal in kain̄i eo kwojarjar ilo tampeļ ko. Kōjeram̧m̧an ko ie ejjeļok jon̄aer n̄an jerbal ko ad ilo tampeļ. Jenaaj jeram̧m̧ōn ilo aolepen ad jerbal.

Jerbal ko ad ilo tampeļ reklipopoik kōj kōn juōn kōttōrak im juōn kōjbarok

Ejjeļo̧k jerbal eļap ļo̧k kōjparok n̄an Kabun̄ eo jen tempeļ an tempeļ im pukōt bwebwenato an baam̧le n̄an jipan̄. Ejjeļok jerbal eļapļo̧k jetōb ie. Ejjeļok jerbal jej kōm̧mane letok n̄an kōj eļap kajoor. Ejjeļok jerbal ej letok juōn jon̄ok eo ejim̧we tata.

Jerbal ko ad ilo tampeļ rej pinej kōj kōn juōn kōttōrak im juōn kōjparok, jimor ilo kajjojo ilo im āinwōt armej.

Innem itok n̄an tampeļ—itok im bōk kōjeram̧m̧an ko am. Ej juōn jerbal eo ekwojarjar.

Panama City Panama Tampeļ kar aje ilo Okwōj 10, 2008.

Tokyo Japan Tampeļ Aje ilo Oktoba 27, 1980.

Curitiba Brazil Tampeļ Aje ilo Juun 1, 2008.