Vaša božanska narava in večna usoda
Prosim vas, da svoje življenje osredotočite na Jezusa Kristusa in se spomnite temeljnih resnic v vodilu Mladenk.
Drage sestre, hvala, da ste tukaj. Počaščen sem, da sodelujem na tem ženskem zasedanju generalne konference. Občasno sem imel privilegij, da sem se udeležil razredov Mladenk. A naj opozorim na očitno – nisem mlad in nisem ženska! Vendar sem spoznal, da se počutim manj neustreznega, če skupaj z mladenkami lahko recitiram vodilo Mladenk. Globok nauk, ki ga uči vodilo Mladenk,1 je pomemben za mladenke, a je primeren za vse, tudi za tiste, ki niso mladenke.
Vodilo Mladenk se začne: »Sem ljubljena hči nebeških staršev, z božansko naravo in večno usodo.«2 Ta izjava vsebuje štiri pomembne resnice. Prvič, ste ljubljene hčere. Tega ne more spremeniti nič, kar naredite – oziroma ne naredite. Bog vas ljubi, ker ste njegove duhovne hčere. Včasih morda ne čutimo njegove ljubezni, a je vedno prisotna. Božja ljubezen je popolna.3 Naša sposobnost, da občutimo to ljubezen, pa ni.
Duh igra ključno vlogo, da nam govori o Božji ljubezni.4 Vendar vpliv Svetega Duha lahko prekrijejo »močna čustva, kot so jeza, sovraštvo, /…/ [ali] strah, /…/ podobn[o] poskusu, da med uživanjem pekočega feferona poskušamo ohraniti blag okus po grozdju. /…/ [En okus] docela prevlada nad drugim.«5 Tako tudi zaradi obnašanja, ki nas odvrača od Svetega Duha, vključno z grehom,6 težje začutimo Božjo ljubezen do nas.
Podobno lahko otopi naše zaznavanje Božje ljubezni, med drugim zaradi težkih okoliščin ter telesnih ali duševnih bolezni. V vseh teh primerih je nasvet zaupanja vrednih voditeljev ali strokovnjakov lahko pogosto koristen. Lahko tudi poskušamo izboljšati svojo dovzetnost za Božjo ljubezen, tako da se vprašamo: »Ali je moja ljubezen do Boga stalna ali pa ga ljubim, kadar imam dobre dneve, ne pa toliko, kadar imam slabe dneve?«
Druga resnica je, da imamo nebeške starše, očeta in mater.7 Nauk o nebeški Materi pride z razodetjem in je prepričanje, značilno za svete iz poslednjih dni. Predsednik Dallin H. Oaks je pojasnil pomembnost te resnice: »Naša teologija se začne z nebeškimi starši. Naša največja težnja je, da bi jim postali podobni.«8
Zelo malo je bilo razodeto o Materi v nebesih, a to kar vemo, je povzeto v evangelijski temi, ki jo najdemo v naši aplikaciji Evangelijska knjižnica.9 Ko boste to prebrali, boste vedeli vse, kar sam vem o tej temi. Želim si, da bi vedel več. Tudi vi se morda še vedno sprašujete in želite najti več odgovorov. Prizadevanje za boljše razumevanje je pomemben del našega duhovnega razvoja, a prosim, bodite previdni. Razmišljanje ne more nadomestiti razodetja.
Razglabljanje ne bo vodilo do večjega duhovnega znanja, lahko pa nas vodi do prevare ali preusmeri našo osredotočenost od tega, kar je bilo razodeto.10 Na primer, Odrešenik je svoje učence učil: »[V]selej [morate] moliti k Očetu v mojem imenu.«11 Mi sledimo temu vzorcu in svoje čaščenje usmerjamo k nebeškemu Očetu v imenu Jezusa Kristusa in ne molimo k nebeški Materi.12
Preroki so, vse odkar jih je Bog imenoval, pooblaščeni, da govorijo v njegovem imenu. Vendar ne razglašajo naukov, ustvarjenih »po svoji volji«12 niti ne učijo, kar ni bilo razodeto. Premislite besede starozaveznega preroka Bileama, ki mu je bila ponujena podkupnina, da bi preklel Izraelce v korist Moabcev. Bileam je rekel: »Tudi ko bi mi [moabski kralj] dal svojo hišo, napolnjeno s srebrom in z zlatom, ne bi mogel prestopiti ukaza Gospoda, mojega Boga, da bi kaj storil, bodisi v malem ali velikem.«14 Preroki iz poslednjih dni imajo podobne omejitve. Zahtevati razodetje od Boga je prevzetno in brezplodno. Namesto tega čakamo na Gospoda in njegov čas, da svoje resnice razodene na načine, ki jih je uvedel.15
Tretja resnica v uvodnem odstavku vodila Mladenk je, da imamo »božansko naravo«. To je neločljivo povezano s tem, kdo smo. Je duhovna »genetika«, ki smo jo podedovali od nebeških staršev,16 in od nas ne zahteva nobenega truda. To je naša najpomembnejša identiteta ne glede na to, kako se drugače opredelimo sami. Razumevanje te globoke resnice je pomembno za vsakogar, zlasti pa za posameznike, ki pripadajo skupinam, ki so bile zgodovinsko odrinjene, zatirane ali podjarmljene. Spomnite se, da se vaša najpomembnejša identiteta nanaša na vašo božansko naravo Božjega otroka.
Četrta resnica je, da imamo »večno usodo«. V takšno usodo ne bomo prisiljeni. Po smrti bomo prejeli, na kar smo se pripravili, in bomo »imeli [samo to], kar [smo] voljni prejeti«.17 Spoznali bomo, da je naša večna usoda odvisna od naših odločitev. Zahteva sklepanje in spolnjevanje svetih zavez. Po tej poti zavez pridemo h Kristusu in ta pot temelji na absolutni resnici in večnem nespremenljivem zakonu. Ne moremo ustvariti svoje poti in pričakovati izida, ki ga je obljubil Bog. Pričakovati Božje blagoslove, medtem ko ne spolnjujemo večnih zakonov, na katerih temeljijo,18 je tako zmotno, kot misliti, da se lahko dotaknemo vroče peči, in se »odločimo«, da se ne bomo opekli.
Morda veste, da sem včasih zdravil bolnike z odpovedjo srca. Najboljši izid zanje je bil dosežen z upoštevanjem uveljavljenih, dokazanih načrtov zdravljenja. Čeprav so to vedeli, so se nekateri poskušali dogovoriti za drugačen načrt zdravljenja. Rekli so: »Nočem jemati toliko zdravil« ali »Nočem opraviti toliko kontrolnih preiskav«. Seveda so se bolniki lahko svobodno odločali, a če so odklonili načrt zdravljenja, ki je bil zanje najprimernejši, je njihov izid trpel. Bolniki z odpovedjo srca ne morejo izbrati slabšega zdravljenja in potem kriviti svojega kardiologa za slabši izid.
To velja tudi za nas. Predpisana pot nebeškega Očeta vodi do najboljših večnih izidov. Svobodno se lahko odločamo, vendar ne moremo izbirati posledic, če ne sledimo razodeti poti.19 Gospod je rekel: »To, kar postavo krši in po postavi ne živi, temveč si prizadeva, da bi sámo postalo postava, /…/ po postavi ne more biti posvečeno, niti po milosti, pravici, niti sodbi.«20 Ne moremo skreniti s smeri nebeškega Očeta in ga potem kriviti za slabši izid.
V drugem odstavku vodila Mladenk beremo: »Kot učenka Jezusa Kristusa si prizadevam, da bi mu postala podobna. Prizadevam si, da bi prejela osebno razodetje in po njem delovala ter skrbno služila v njegovem svetem imenu.« Razvijemo lahko pričevanje o Jezusu Kristusu, tako da delujemo v veri.21 Zahtevamo lahko duhovni dar, da bomo vedeli, »da je Jezus Kristus Božji Sin in da je bil križan za grehe sveta«. Oziroma lahko prejmemo dar, da verjamemo v besede tistih, ki vedo,22 dokler ne vemo sami. Sledimo lahko Odrešenikovim naukom in drugim pomagamo priti k njemu. Tako se mu pridružimo pri njegovem delu.23
Vodilo Mladenk se nadaljuje: »Vselej, v vsem in povsod bom Božja priča.« Vsi člani Cerkve bi morali biti Božje priče,24 čeprav so apostoli in sedemdeseteri pooblaščeni kot posebne priče Kristusovega imena.25 Predstavljajte si nogometno tekmo, v kateri samo vratar varuje mrežo. Vratar brez pomoči drugih moštvenih igralcev ne bo mogel ustrezno obraniti gola in moštvo bo vedno izgubilo. Tudi v Gospodovem moštvu potrebujemo vse.26
Zadnji odstavek vodila Mladenk se začne: »Ko se trudim izpolniti pogoje za povzdignjenje, mi veliko pomeni dar kesanja in skušam biti boljša vsak dan.« Zaradi Odrešenikove odkupne daritve se lahko pokesamo, učimo iz svojih napak in zaradi njih nismo prekleti. Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Preveč ljudi gleda na kesanje kot na kazen. /…/ Vendar ta občutek kaznovanja izvira od Satana. Poskuša nam preprečiti, da bi se ozrli k Jezusu Kristusu, ki čaka z iztegnjenimi rokami, upajoč in pripravljen zdraviti, odpuščati, prečistiti, okrepiti, očistiti in posvetiti.«27
Kadar se resnično pokesamo, ne ostane nobena duhovna brazgotina, ne glede na to, kaj smo naredili, kako resno je bilo oziroma kolikokrat smo to ponovili.28 Tolikokrat kot se pokesamo in si prizadevamo za odpuščanje z resničnim namenom, nam je lahko odpuščeno.29 Kako neverjeten dar našega Odrešenika Jezusa Kristusa!30 Sveti Duh nam lahko zagotovi, da nam je bilo odpuščeno. Ko občutimo radost in mir,31 nam je krivda izbrisana32 in naš greh nas nič več ne muči.33
Vendar se tudi po iskrenem kesanju lahko opotekamo. Opotekanje ne pomeni, da se nismo dovolj pokesali, temveč lahko preprosto odraža človeško šibkost. Kako tolažeče je vedeti, da »Gospod na šibkosti gleda drugače kot na upor«. Ne bi smeli dvomiti v Odrešenikovo sposobnost, da nam pomaga pri naših šibkostih, ker Gospod »o šibkosti vselej govori z milostjo«.34
Vodilo Mladenk se zaključi: »Z vero bom okrepila dom in družino, sklenila in spolnjevala svete zaveze ter prejela uredbe in blagoslove svetega templja.« Krepitev doma in družine morda pomeni skovati prvi člen v verigi zvestobe, nadaljevati dediščino vere oziroma jo obnoviti.35 Ne glede na to, moč prihaja zaradi vere v Jezusa Kristusa in s sklepanjem svetih zavez.
V templju izvemo, kdo smo, in kje smo bili. Rimski filozof Cicero je rekel: »Če ne veste, kaj se je zgodilo, preden ste se rodili, boste vedno ostali otrok.«36 On je seveda govoril o posvetni zgodovini, a njegovo bistro opažanje lahko razširimo. Če ne poznamo večnega vidika, ki ga pridobimo v templjih, živimo kot večni otroci. Tam odraščamo v Gospodu, prejmemo polnost Svetega Duha,37 in se bolj zavežemo kot Odrešenikovi učenci.38 Ko spolnjujemo svoje zaveze, prejmemo Božjo moč v naših življenjih.39
Prosim vas, da svoje življenje osredotočite na Jezusa Kristusa in se spomnite temeljnih resnic v vodilu Mladenk. Če ste pripravljeni, vas bo Sveti Duh vodil. Nebeški Oče želi, da postanete njegovi dediči in prejmete vse, kar ima.40 Ne more vam ponuditi več. Ne more vam obljubiti več. Ljubi vas bolj, kot se zavedate, in želi, da bi bili srečni v tem življenju in v življenju, ki pride. V imenu Jezusa Kristusa, amen.