Sledimo Jezusu: Bodimo miritelji
Miritelji niso pasivni; so prepričljivi na Odrešenikov način.
Moji dragi bratje in sestre, ko doživljamo streznitvene dneve nemirov, sporov in, za številne, globokega trpljenja, nas v srcih navdaja neizmerna hvaležnost za Odrešenika in večne blagoslove obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa. Radi ga imamo in mu zaupamo ter molimo, da mu bomo vselej sledili.
Izziv družbenih omrežij
Močan vpliv spleta je blagoslov in izziv, značilen za naš čas.
V svetu družbenih omrežij in informacijskih super avtocest se glas enega človeka lahko eksponentno širi. Ta glas, bodisi pravi ali lažen, bodisi pravičen ali pristranski, bodisi prijazen ali krut, se v hipu razširi po svetu.
Objave na družbenih omrežjih o pozornosti in dobroti so večkrat neopažene, medtem ko nam na ušesa pogosto trobijo besede zaničevanja in jeze, najsi s politično filozofijo, ljudmi v novicah ali mnenji o pandemiji. Nihče oziroma nič, vključno z Odrešenikom in njegovim obnovljenim evangelijem, ni izvzeto pred tem družbenim pojavom polariziranih glasov.
Bodimo miritelji
Govor na gori je sporočilo za vse, a je bilo izrecno namenjeno Odrešenikovim učencem, tistim, ki so se odločili, da mu bodo sledili.
Gospod je učil, kako živeti tedaj in zdaj v svetu prezira. »Blagor tistim, ki delajo za mir,« je rekel, »kajti imenovani bodo Božji sinovi.«1
S ščitom vere v Jezusa Kristusa postanemo miritelji, premagujemo – kar pomeni, da pomirimo, obvladamo ali pogasimo – vse nasprotnikove ognjene puščice.2
Ko naredimo svoj del, nam Gospod obljublja, da se bomo imenovali »Božji otroci«. Vsak človek na zemlji je Božjega rodu3, da pa bi se imenovali »Božji otroci«, pomeni veliko veliko več. Ko pridemo k Jezusu Kristusu in z njim sklenemo zaveze, postanemo »njegovo potomstvo« in »dediči kraljestva«4, »Kristusovi otroci, njegovi sinovi in njegove hčere«.5
Kako miritelji pomirjamo in pogasimo ognjene puščice? Zagotovo ne tako, da se ustrašimo tistih, ki nas podcenjujejo. Ravno nasprotno, ostanemo neomajni v svoji veri, prepričljivo govorimo o svojih prepričanjih, vendar se vselej izogibamo jezi ali zlobi.6
Častiti Amos C. Brown, nacionalni voditelj za državljanske pravice in pastor Tretje baptistične Cerkve v San Franciscu, se je na nedavno močno ubesedeno mnenje, ki je bilo kritično do Cerkve, takole odzval:
»Spoštujem izkušnjo in stališče posameznika, ki je napisal te besede. Priznam, da ne vidim tega, kar vidi on.
To, da poznam te voditelje [Cerkve], vključno s predsednikom Russellom M. Nelsonom, si štejem za eno največjih radosti v svojem življenju. Menim, da so utelešenje najboljšega vodstva, ki ga naša država premore.«
Potem je dodal: »Lahko se pritožujemo nad tem, kako je bilo. Lahko zavrnemo, da bi priznali vse dobro, kar se zdaj dogaja. /…/ Vendar ti pristopi ne bodo odpravili naših nacionalnih delitev. /…/ Jezus je učil, da zla ne izkoreninimo z več zla. Ljubimo velikodušno in živimo milostno, celo s tistimi, ki jih imamo za svoje sovražnike.«7
Častiti Brown je miritelj. Mirno in spoštljivo je pogasil ognjene puščice. Miritelji niso pasivni; so prepričljivi na Odrešenikov način.8
Kaj nam daje notranjo moč, da obvladamo, pomirimo in pogasimo ognjene puščice, uperjene proti resnicam, ki jih imamo radi? Moč izvira iz naše vere v Jezusa Kristusa in naše vere v njegove besede.
»Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali /…/ in vse hudo o vas lažnivo govorili.
/…/ [K]ajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«9
Pomembnost svobodne volje
Našo željo, da bi bili miritelji, ženeta pomembni načeli.
Prvič, nebeški Oče je vsakemu posamezniku dal moralno svobodno voljo z zmožnostjo, da se odloči za svojo pot.10 Ta svobodna volja je eden največjih Božjih darov.
Drugič, s to svobodno voljo je nebeški Oče dopustil, »da je v vsem nasprotje«.11 Okusimo grenkobo, da bomo znali ceniti dobro.12 Nasprotje nas ne bi smelo presenečati. Naučimo se prepoznavati dobro od zla.
Radostimo se blagoslova svobodne volje in razumemo, da jih bo veliko, ki ne bodo verjeli v to, kar verjamemo mi. Pravzaprav se jih bo v poslednjih dneh le malo odločilo, da bodo v središče svojih misli in dejanj postavili vero v Jezusa Kristusa.13
Zaradi platform družbenih omrežij se en glas dvoma lahko zdi kot množica negativnih glasov,14 a četudi gre za množico glasov, izberemo pot miriteljev.
Gospodovi voditelji
Nekateri menijo, da imata Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov posvetne motive, kakršne imajo denimo politični, poslovni in kulturni voditelji.
Vendar so naše odgovornosti zelo različne. Nismo izvoljeni oziroma izbrani iz vrst prijavljenih kandidatov. Brez kakršnihkoli posebnih strokovnih priprav smo poklicani in oddeljeni, da do svojega zadnjega diha vsemu svetu pričujemo o imenu Jezusa Kristusa. Prizadevamo si blagosloviti bolne, osamljene, malodušne in revne ter okrepiti Božje kraljestvo. Prizadevamo si, da bi poznali Gospodovo voljo in jo oznanjali, zlasti med tistimi, ki iščejo večno življenje.15
Četudi si ponižno želimo, da bi Odrešenikove nauke spoštovali vsi, pa so Gospodove besede preko njegovih prerokov pogosto v nasprotju z mišljenjem in trendi sveta. Vedno je bilo tako.16
Odrešenik je apostolom rekel:
»Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. /…/
Vse to vam bodo delali, /…/ ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.«17
Skrb za vse
Iskreno imamo radi vse svoje bližnje, najsi verjamejo ali ne, kot verjamemo mi, in zanje skrbimo. Jezus nas je v priliki o usmiljenem Samarijanu učil, naj ljudje različnih prepričanj iskreno priskočijo na pomoč vsakomur v stiski, naj bodo miritelji in opravljajo dobra in plemenita dejanja.
Naslov v februarski Arizoni Republic se je glasil: »Dvostranski zakonski osnutek, ki so ga podprli sveti iz poslednjih dni, bo ščitil arizonske geje in transseksualce.«18
Kot sveti iz poslednjih dni »smo veseli, da smo del koalicije vere, podjetij, LGBTQ-jevcev in skupnosti voditeljev, ki so sodelovali v duhu zaupanja in medsebojnega spoštovanja«.19
Predsednik Russell M. Nelson je nekoč premišljeno vprašal: »Ali mejne črte lahko obstajajo, ne da bi postale bojne linije?«20
Prizadevamo si, da bi bili »miroljubni Kristusovi privrženci«.21
Čas, ko se ne odzovemo
Nekateri napadi na Odrešenika so bili tako zlonamerni, da ni rekel nič. »Veliki duhovniki in pismouki /…/ so ga silovito obtoževali« in ga zasmehovali, toda Jezus jim »ni nič odgovoril«.22 Včasih biti miritelj pomeni, da se upremo želji, da bi se odzvali, in namesto tega ostanemo dostojanstveno tiho.23
Za vse nas je zelo težko, ko tisti, ki so bili nekoč z nami in so z nami vzeli zakrament in pričevali o božanskem poslanstvu Jezusa Kristusa, zdaj govorijo ali objavljajo ostre ali omalovažujoče besede o Odrešeniku, njegovih privržencih in njegovi Cerkvi.24
To se je zgodilo tudi med Odrešenikovim delovanjem.
Nekateri Jezusovi učenci, ki so bili z njim med njegovimi najveličastnejšimi čudeži, so se odločili, da ne bodo »več hodili z njim«.25 Na žalost ne bodo vsi ostali neomajni v svoji ljubezni do Odrešenika in svoji odločenosti, da spolnjujejo njegove zapovedi.26
Jezus nas je učil, naj izstopimo iz kroga jeze in prepira. V svetih spisih piše, da se je v enem primeru, potem ko so se mu farizeji postavili po robu in se posvetovali, kako naj ga pokončajo, od njih odmaknil27 in zgodili so se čudeži, ko jih je veliko »šlo za njim in vse je ozdravil«.28
Blagoslovite življenja drugih
Tudi mi se lahko oddaljimo od prepirov in blagoslovimo življenja drugih, 29 obenem pa se ne izoliramo.
V mestu Mbuji-Mayi v Demokratični republiki Kongo so bili nekateri do Cerkve zelo kritični, saj niso razumeli naših prepričanj oziroma niso poznali naših članov.
Pred časom sva se s Kathy v tem mestu udeležila zelo posebnega cerkvenega bogoslužja. Otroci so bili oblečeni brezhibno, z iskricami v očeh in velikimi nasmehi. Upal sem, da jim bom lahko govoril o njihovi izobrazbi, a sem izvedel, da jih veliko ne hodi v šolo. Naši voditelji so z zelo simboličnimi človekoljubnimi sredstvi našli način, kako pomagati.30 Zdaj je sprejetih več kot štiristo učencev – deklic in dečkov, članov, kakor tudi tistih, ki niso naše vere – in poučuje jih šestnajst učiteljev, ki so člani Cerkve Jezusa Kristusa.
Štirinajstletna Kalanga Muya je rekla: »[Zaradi pomanjkanja denarja] štiri leta nisem hodila v šolo. /…/ Tako zelo hvaležna sem za to, kar je naredila Cerkev. /…/ Zdaj znam brati, pisati in govoriti francosko.«31 Župan mesta Mbuji-Mayi je o tej pobudi rekel: »Navdušen sem nad Cerkvijo Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, kajti medtem ko se [druge] cerkve držijo bolj zase, /…/ [vi sodelujete] z [drugimi], da pomagate skupnosti v stiski.«32
Ljubite druge
Vsakič, ko berem trinajsto poglavje Evangelija po Janezu, se spomnim Odrešenikovega popolnega zgleda miritelja. Jezus je apostolom ljubeče umil noge. Potem beremo, da »se je v duhu vznemiril«33, ko je pomislil, da se tisti, katerega ljubi, pripravlja, da ga bo izdal. Poskušal sem si predstavljati Odrešenikove misli in občutke, ko je Juda odšel. Zanimivo je, da Jezus v tem streznitvenem trenutku o svojih težkih občutkih ali o izdaji ni rekel nič več. Namesto tega je apostolom govoril o ljubezni, njegove besede pa odzvanjajo skozi stoletja.
»Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil. /…/
Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«34
Da bi imeli radi Boga in drug drugega! Molim, da bi bili miritelji, da bi se imenovali »Božji otroci«, v imenu Jezusa Kristusa, amen.