Kristusa iščimo v vsaki misli
Za boj proti skušnjavam sta potrebna vseživljenjska marljivost in zvestoba. A vedite, da nam je Gospod pripravljen pomagati.
Psalmist je v svoji pesniški hvalnici razglasil:
»Gospod, preizkusil si me in me poznaš.
Poznaš moje sedenje in moje vstajanje, od daleč razumeš moje misli.
Opazuješ moje potovanje in moje počivanje, z vsemi mojimi potmi si seznanjen.«1
Psalmist v semantičnem paralelizmu te pesmi hvali Gospodovo božansko lastnost vsevednosti, ker Gospod zares pozna vsak kotiček naše duše.2 Ker se Odrešenik zaveda, kaj vse potrebujemo v tem življenju, nas vabi, naj ga iščemo v vsaki misli in mu z vsem srcem sledimo.3 To nam jamči, da lahko hodimo v njegovi luči in da njegovo vodstvo preprečuje vpliv teme v našem življenju.4
Da bi Kristusa iskali v vsaki misli in mu sledili z vsem srcem, moramo svoj um in želje uskladiti z njegovimi.5 Sveti spisi za to uskladitev uporabljajo izraz »stojte trdno v Gospodu«6. To ravnanje nakazuje, da nenehno živimo v ubranosti s Kristusovim evangelijem in se vsak dan osredotočamo na vse, kar je dobro.7 Le tedaj lahko dosežemo »Božji mir, ki presega vsak um« in ki bo »varoval [naša] srca in [naše] misli v Kristusu Jezusu«8. Odrešenik sam je februarja 1831 takole poučil starešine Cerkve: »To ohranite v srcu in v mislih premišljujte svečane resnice večnosti.«9
Navzlic temu, da si nenehno prizadevamo iskati Gospoda, se v naš um lahko prikradejo neprimerne misli. Takšne misli, ko jim dovolimo ali jih celo povabimo, naj ostanejo, lahko vplivajo na želje našega srca in nas pripeljejo do tega, kar bomo v tem življenju postali, in sčasoma do tega, kar bomo podedovali za večnost.10 Starešina Neal A. Maxwell je nekoč to načelo poudaril takole: »Želje /…/ določajo stopnje posledic, tudi to, zakaj je ‘veliko /…/ poklicanih, a malo izvoljenih’.«11
Starodavni in sodobni preroki nas nenehno opominjajo, naj se upremo skušnjavam, da bi se izognili temu, da bi v življenju ostali brez duhovne usmeritve in postali zmedeni, izgubljeni in razočarani.
V prenesenem pomenu je podleganje skušnjavi podobno magnetu, ki ga približamo kovinskemu predmetu. Nevidna sila magneta privlači kovinske predmete in jih trdno drži. Magnet ostane brez moči, ko je kovinski predmet od njega oddaljen. Torej, tako kot magnet ne more uporabiti moči nad oddaljenim kovinskim predmetom, se skušnjava, če se ji upremo, razblini in izgubi svojo moč nad našim umom, našim srcem in posledično nad našimi dejanji.
Ta analogija me spominja na izkušnjo, ki mi jo je pred časom povedala neka zelo zvesta članica Cerkve. Povedala mi je, da se ji je nekega jutra, ko se je prebudila, v misli prikradla neprimerna misel, ki je še nikdar prej ni imela. Čeprav jo je to docela presenetilo, se je v trenutku odzvala na situacijo in sebi in tej misli rekla »Ne!« in jo zamenjala z nečim dobrim, da bi svoj um odvrnila od te nezaželene misli. Povedala mi je, da je ta negativna, nehotena misel izginila takoj, ko je pravično udejanjila moralno svobodno voljo.
Ko je Moroni pozival ljudstvo, naj verjamejo v Kristusa in se pokesajo, jih je spodbujal, naj pridejo k Odrešeniku z vsem srcem in se znebijo vsake nečistoče. Nadalje, Moroni jih je pozval, naj prosijo Boga, neomajno odločeni, da ne bi zapadli v skušnjavo.12 Da bi ta načela udejanjali v svojem življenju, je potrebno več kot le vera, potrebno je, da svoje misli in srce prilagajamo tem božanskim načelom. Za takšno prilagoditev je poleg tega, da se zanašamo na Odrešenika, kajti naša človeška nagnjenja ne bodo izginila sama po sebi, potrebno vsakodnevno in nenehno osebno prizadevanje. Za boj proti skušnjavam sta potrebna vseživljenjska marljivost in zvestoba. A vedite, prosim, da nam je Gospod pripravljen pomagati v naših osebnih prizadevanjih in obljublja neverjetne blagoslove, če bomo vztrajali do konca.
V zlasti težkem obdobju, ko so bili Joseph Smith in njegovi sotrpini v ječi Liberty oropani vsakršne svobode razen svobode lastnih misli, jim je Gospod dal koristen nasvet in obljubo, ki veljata za vse nas:
»Do obisti naj te prav tako navdaja dobrotljivost do vseh ljudi in do domačih po veri in naj ti krepost neprestano krasi misli; nato se ti bo samozaupanje v Božji navzočnosti okrepilo; /…/
Sveti Duh bo tvoj stalni spremljevalec in tvoje žezlo nespremenljivo žezlo pravičnosti in resnice.«13
S takšnim ravnanjem nam bodo svete misli nenehno krasile um, čiste želje pa nas bodo vodile v pravična dejanja.
Moroni je svoje ljudstvo prav tako opomnil, naj jih ne prevzame poželenje.14 Beseda poželenje pomeni močno hrepenenje in neprimerne želje po nečem15. Obsega vsakršne temne misli ali hudobne želje, ki povzročijo, da se posameznik osredotoča na sebične navade ali posvetnosti, namesto da bi delal dobra dela, bil prijazen, spolnjeval Božje zapovedi in tako naprej. Pogosto se odraža skozi najbolj mesene občutke duše. Apostol Pavel je navedel nekaj teh občutkov, denimo nečistost, poltenost, sovraštvo, bes, prepir, zavist in podobno.16 Poleg vseh zlih vidikov poželenja ne pozabimo, da ga sovražnik uporablja kot skrivnost in varljivo orožje zoper nas, ko nas skuša, da bi naredili nekaj slabega.
Moji ljubljeni bratje in sestre, če se bomo zanašali na skalo odrešitve, Odrešenika svojih duš, in upoštevali Moronijev nasvet, pričujem, da bomo zdaleč bolj zmožni nadzorovati svoje misli. Lahko vam zatrdim, da bomo duhovno vse bolj napredovali, se v srcu spremenili in postali bolj podobni Jezusu Kristusu. Poleg tega bo vpliv Svetega Duha v našem življenju vse močnejši in stalnejši. Potem bodo nasprotnikove skušnjave, malo po malem, izgubljale svojo moč nad nami, kar bo vodilo v srečnejše in čistejše ter bolj posvečeno življenje.
Vsem, ki iz kateregakoli razloga zapadete v skušnjavo in premlevate o nepravičnih dejanjih, zagotavljam, da obstaja pot nazaj, da obstaja upanje v Kristusu. Pred leti sem imel priložnost, da sem se pogovarjal z dragim članom Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je prestal zelo težko obdobje v življenju, potem ko je zagrešil hud prestopek. Ko sem ga zagledal, sem v njegovih očeh lahko zaznal žalost, na obrazu pa se mu je zarisalo svetlo upanje. Izraz na obrazu je izžareval ponižno in spremenjeno srce. Bil je predan kristjan in Gospod ga je bogato blagoslovil. Dopustil pa je, da je v njegove misli vdrla ena samcata neprimerna misel, ki je nato pripeljala do drugih. Ko je tem mislim vse bolj popuščal, so se kmalu ukoreninile v njegovem umu in začele rasti globoko v srcu. Sčasoma je udejanjil te nevredne želje, kar ga je vodilo, da se je odločil proti vsemu, kar je bilo v njegovem življenju najbolj dragoceno. Povedal mi je, da če ne bi dal prostora tej začetni nespametni misli, ne bi postal ranljiv in dovzeten za sovražnikove skušnjave – skušnjave, ki so mu v življenje za nekaj časa prinesle vso to žalost.
K sreči je tako kot izgubljeni sin v znani priliki, ki jo najdemo v Evangeliju po Luku, »šel /…/ vase« in se prebudil iz te nočne more.17 Spet je zaupal v Gospoda in občutil iskreno obžalovanje ter željo, da se navsezadnje vrne v Gospodovo čredo. Tisti dan sva oba čutila Odrešenikovo ljubezen odkupljenja do naju. Na koncu najinega kratkega pogovora so naju oba preplavila čustva in še danes se spominjam velike radosti na njegovem obrazu, ko je zapuščal mojo pisarno.
Moji dragi prijatelji, če se bomo uprli majhnim skušnjavam, ki v življenju pogosto pridejo nepričakovano, bomo bolje pripravljeni na to, da se bomo uprli resnim prestopkom. Predsednik Spencer W. Kimball je dejal: »Redko nekdo zagreši resen prestopek, ne da bi najprej podlegel manjšemu, ki odpre vrata večjemu. /…/ ‘Na čistem polju ne zraste čez noč polno plevela.’«18
Ko se je Odrešenik Jezus Kristus pripravljal, da izpolni svoje božansko poslanstvo na zemlji, je s svojim zgledom poudarjal, kako pomembno je, da se nenehno upiramo vsemu, kar bi nas odvračalo od tega, da bi se zavedali našega večnega namena. Odrešenik je po več nenavadnih napadih sovražnika, ki ga je skušal odvrniti od njegovega poslanstva, kategorično odgnal hudiča tako, da je rekel: »Poberi se, satan. /…/ Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.«19
Ali si lahko predstavljate, moji bratje in sestre, kaj bi se zgodilo, če bi takoj, ko bi nam v glavo šinila nekrepostna misel, pri Odrešeniku črpali moč in pogum in rekli »ne« in »poberi se, Satan«? Kako bi to vplivalo na želje naših src? Kako bi zaradi svojih posledičnih ravnanj ostajali tesno povezani z Odrešenikom in imeli nenehen vpliv Svetega Duha v življenju. Če bomo sledili Jezusovemu zgledu, vem, da se bomo izognili številnim tragedijam in neželenim obnašanjem, kar bi morda povzročile družinske težave in nesoglasja, negativna čustva in nagnjenja, zagrešitve krivic in zlorabe, odvisnosti in vsega, kar bi bilo proti Gospodovim zapovedim.
Aprila letos je naš dragi prerok, predsednik Russell M. Nelson, v svojem zgodovinskem in ganljivem govoru obljubil, da bodo vsi, ki so pripravljeni poslušati Gospoda – poslušati Jezusa Kristusa – in spolnjevati njegove zapovedi, »blagoslovljeni z dodatno močjo za soočenje s skušnjavami, težavami in šibkostmi« in da bomo celo v teh vse bolj turbulentnih časih zmožni občutiti radost.20
Pričujem, da so obljube našega dragega preroka obljube Odrešenika samega. Vse nas prosim, na ga poslušamo v vsaki misli in mu sledimo z vsem srcem, da bomo prejeli moč in pogum, da bomo vsemu, kar bi nas v življenju nemara onesrečilo, lahko rekli »Ne« in »Poberi se«. Če bomo to delali, obljubljam, da bo Gospod poslal dodatno mero svojega Svetega Duha, ki nas bo okrepil, in postanemo lahko ljudje, oblikovani po Gospodovem srcu.21
Pričujem, da Jezus Kristus živi in da lahko z njim slavimo nad sovražnikovimi zli nameni in se pripravimo, da bomo za večno živeli z Gospodom v navzočnosti našega ljubljenega Očeta v nebesih. O teh resnicah pričujem z vso svojo ljubeznijo do vas in do našega čudovitega Odrešenika, čigar imenu dajem slavo, čast in hvalo na veke vekov. Vse to rečem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.