Generalna konferenca
Obdržite razliko
oktobrska generalna konferenca 2020


Obdržite razliko

Z Jezusom Kristusom nam je dana moč za trajne spremembe. Če se bomo ponižno obrnile k njemu, bo naredil, da se bomo bolj sposobne spreminjati.

Sestre, resnično mi je v radost, da sem lahko z vami.

Slika
Plačevanje v trgovini

Predstavljajte si, da gre nekdo v trgovino, da bi kupil neki artikel. Če bo blagajničarki plačal več, kot je artikel vreden, mu bo vrnila razliko.

Slika
Vračilo razlike

V stari Ameriki je kralj Benjamin svoje ljudstvo učil o izrednih blagoslovih, ki jih prejmemo od Odrešenika Jezusa Kristusa, ki je ustvaril nebesa in zemljo in vso lepoto, ki smo je deležni.1 S svojo ljubečo odkupno daritvijo nam omogoča, da bomo odkupljeni greha in smrti.2 Če mu hvaležnost izkažemo tako, da marljivo živimo po njegovih zapovedih, nas nemudoma blagoslovi, zaradi česar ostajamo njegovi večni dolžniki.

Daje nam veliko, veliko več od vrednosti tega, kar mu sploh kdaj lahko vrnemo. Kaj torej lahko damo njemu, ki je plačal neprecenljivo ceno za naše grehe? Damo mu lahko razliko. Damo mu lahko svojo razliko oziroma spremembo. Lahko spremenimo svoje misli, navade ali smer, v katero smo namenjeni. Gospod nas v zameno za svoje neprecenljivo plačilo za vsakega od nas prosi, naj se v srcu spremenimo. Ta njegova prošnja pa ni v njegovo korist, temveč v našo. Torej v nasprotju z nakupovalcem v trgovini, ki razliko vzame, Odrešenik nam namigne, naj razliko obdržimo.

Potem ko je ljudstvo kralja Benjamina slišalo besede, ki jih je govoril, so ljudje zaklicali, izjavljajoč, da so se v srcih spremenili, rekoč: »[Z]aradi Duha Gospoda Vsemogočnega, ki je v nas /…/ povzročil veliko spremembo, /…/ nismo več nagnjeni k temu, da bi delali húdo, ampak da bi nenehno delali dobro.«3 Sveti spisi ne pravijo, da so nemudoma postali popolni, temveč da jih je k temu prisilila želja po spremembi. Ta sprememba srca je pomenila, da so odvrgli naravnega moškega oziroma žensko in si prizadevali, da bi postali bolj podobni Jezusu Kristusu.

Predsednik Henry B. Eyring uči: »Resnična spreobrnitev je odvisna od neomejenega iskanja v veri, veliko prizadevanj in nekaj bolečine. Potem je Gospod tisti, ki lahko dovoli /…/ čudež očiščenja in spremembe.«4 Če svoja prizadevanja združimo z Odrešenikovo sposobnostjo, da nas spremeni, postanemo nova bitja.

Ko sem bila mlajša, sem si predstavljala, da hodim navzgor po vzpenjajoči se navpični poti do svojega cilja večnega življenja. Vsakič, ko sem kaj naredila ali rekla narobe, sem čutila, da sem zdrsnila po poti navzdol in da sem potovanje začela znova. Bilo je prav kakor pristanek na polju tiste otroške igre Kače in lestve, pri kateri z vrha zdrsneš na začetek igre! Jemalo mi je pogum! A ko sem počasi dojela Kristusov nauk5 in kako po njem živeti v vsakdanjem življenju, sem dobila upanje.

Slika
Proces spreminjanja vključuje vztrajnost

Jezus Kristus nam je dal stalni vzorec za spremembe. Prosi nas, naj verujemo vanj, kar nas navdihuje h kesanju – »k veri in kesanju, katera [nas] v srcu spremenita«.6 Če se pokesamo in v srcih obrnemo k njemu, si močneje želimo skleniti svete zaveze in po njih živeti. Do konca vztrajamo tako, da vse življenje stalno udejanjamo ta načela in Gospoda prosimo, naj nas spremeni. Vztrajati do konca pomeni spreminjati se do konca. Sedaj razumem, da po vsakem propadlem poizkusu ne začenjam znova, ampak da se z vsakim poizkusom nadalje spreminjam.

V vodilu Mladenk je navdihnjen stavek, ki odločno izjavlja: »Veliko [mi] pomeni dar kesanja in skušam biti boljša vsak dan.«7 Molim, da bomo za ta lepi dar hvaležne in da si bomo namerno prizadevale, da bi se spremenile. Včasih so spremembe, ki jih potrebujemo, povezane z resnimi grehi. A najpogosteje si prizadevamo izboljšati svoj značaj, da bi se postavile ob bok lastnostim Jezusa Kristusa. Naše vsakdanje odločitve bodo naš napredek bodisi spodbujale bodisi ovirale. Majhne, a stanovitne, namerne spremembe nam bodo pomagale, da se bomo izboljšale. Naj vam ne vzame poguma. Spreminjanje je doživljenjski proces. Hvaležna sem, da je Gospod v naših prizadevanjih po spremembah z nami potrpežljiv.

Z Jezusom Kristusom nam je dana moč za trajne spremembe. Če se bomo ponižno obrnile k njemu, bo naredil, da se bomo bolj sposobne spreminjati.

Poleg preobražajoče moči Odrešenikove odkupne daritve nas bo Sveti Duh podpiral in vodil, če si bomo prizadevale. Lahko nam celo pomaga do spoznanja, katere spremembe potrebujemo. Pomoč in spodbudo lahko najdemo tudi s pomočjo duhovniških blagoslovov, molitve, posta in če gremo v tempelj.

Podobno nam pri prizadevanjih, da bi se spremenile, lahko pomagajo zaupanja vredni družinski člani, voditelji in prijatelji. Ko mi je bilo osem let, sva s starejšim bratom Leejem preživljala čas v igri s prijatelji v krošnji drevesa v soseščini. Rada sva bila v druščini prijateljev v senci tistega drevesa, s katerega je Lee nekega dne padel in si zlomil roko. Z zlomljeno roko je sam težko splezal na drevo. A življenje na drevesu brez njega preprosto ni bilo isto. Nekaj nas ga je trdno držalo od spodaj, medtem ko so ga drugi za zdravo roko potegnili gor, in je bil brez pretiranega truda spet na drevesu. Še vedno je imel zlomljeno roko, a spet je bil z nami in je z nami prijateljeval, ko se je celila.

Pogosto sem o svoji izkušnji, ko smo se igrali na drevesu, razmišljala kot o vrsti dejavnosti v smislu evangelija Jezusa Kristusa. V senci evangelijskih krošenj smo deležne veliko blagoslovov, povezanih z našimi zavezami. Nekateri so morda padli iz varnosti svojih zavez in potrebujejo našo pomoč, da bodo splezali nazaj na varne evangelijske veje. Sami morda težko splezajo nazaj. Ali lahko rahlo malce povlečemo tukaj in malo dvignemo tamkaj, da se bodo pozdravili, ko prijateljujejo z nami?

Če ste se poškodovale pri padcu, prosim, dovolite, da vam pomagajo, da se boste vrnile k svojim zavezam in blagoslovom, ki jih nudijo zaveze. Odrešenik vam lahko pomaga, da se pozdravite in se spremenite, ko so okrog vas tisti, ki vas imajo radi.

Občasno naletim na prijatelje, ki jih že vrsto let nisem videla. Včasih rečejo: »Niti malo se nisi spremenila!« A vsakič, ko to slišim, se nekoliko zdrznem, ker upam, da sem se z leti spremenila. Upam, da sem se spremenila od včeraj! Upam, da sem nekoliko bolj prijazna, manj obsojajoča in bolj sočutna. Upam, da se hitreje odzovem na potrebe drugih, in upam, da sem vsaj malo bolj potrpežljiva.

Rada hodim v hribe blizu doma. Ko hodim po poti, mi v čevelj pogosto zaide kamenček. Naposled se ustavim in ga stresem iz čevlja. Ampak osupla sem, kako dolgo dopuščam, da hodim v bolečini, preden se ustavim in se rešim tega, kar me draži.

Ko hodimo po poti zavez, včasih v čevlje dobimo kamenčke v obliki slabih navad, grehov ali slabega obnašanja. Hitreje se jih bomo v življenju »otresli«, bolj radostno in izpolnjeno bo naše potovanje na zemlji.

Za ohranjanje sprememb je potreben trud. Ne predstavljam si, da bi se na poti ustavila samo zato, da bi v čevelj vrnila nadležen in boleč kamenček, ki sem ga ravno odstranila. Tega ne bi hotela narediti nič bolj, kakor bi se lep metulj odločil, da se bo vrnil v zapredek.

Pričujem, da se zaradi Jezusa Kristusa lahko spremenimo. Da bi mu postale bolj podobne, lahko spremenimo svoje navade in misli ter izboljšamo svoj značaj. In z njegovo pomočjo spremembe lahko ohranimo. V imenu Jezusa Kristusa, amen.