Neizmerna vrednost
Pogosto lahko okusimo prijetne šepete Svetega Duha, ki nam potrjuje resnico o naši duhovni vrednosti.
Ko sem obiskala državo Sierra Leone v Zahodni Afriki, sem sodelovala na sestanku, ki ga je vodila kolska voditeljica Osnovne. Mariama je vodila s takšno ljubeznijo, milostjo in samozavestjo, da si hitro sklepal, da je že dolgo članica Cerkve. Toda Mariama je bila razmeroma nova spreobrnjenka.
Cerkvi se je pridružila njena mlajša sestra in Mariamo povabila, naj se z njo udeleži cerkvenega razreda. Na Mariamo je sporočilo naredilo globok vtis. Lekcija je bila o zakonu čistosti. Prosila je, naj jo misijonarji še učijo, in kmalu je prejela pričevanje o preroku Josephu Smithu. Krstila se je leta 2014, njena hči pa se je krstila prejšnji mesec. Predstavljajte si, dva temeljna nauka, ki sta Mariamo vodila do spreobrnitve, sta bila zakon čistosti in prerok Joseph Smith, dve točki, ki ju svet pogosto vidi kot nebistveni, zastareli ali neprikladni. Toda Mariama je pričevala, da je bila kot vešča, ki jo privlači luč. Rekla je: »Ko sem našla evangelij, sem našla sebe.« Svojo vrednost je spoznala preko božanskih načel. Njena vrednost Božje hčere ji je bila razodeta preko Svetega Duha.
Sedaj pa spoznajmo sestri Singh iz Indije. Renu, na skrajni desni, prva od petih sester, ki so se pridružile Cerkvi, je povedala naslednje misli:
»Preden sem začela raziskovati Cerkev, v resnici nisem čutila, da sem nekaj zelo posebnega. Bila sem le ena od številnih ljudi, moja družba in kultura pa me sploh nista naučili, da sem kot posameznica kaj vredna. Ko sem spoznala evangelij in zvedela, da sem hči nebeškega Očeta, me je to spremenilo. Nenadoma sem se počutila tako zelo posebno – dejansko me je ustvaril Bog, mojo dušo in moje življenje pa je ustvaril z vrednoto in namenom.
»Preden sem v življenju imela evangelij, sem drugim vedno poskušala dokazati, da sem nekaj posebnega. Ko pa sem izvedela resnico, da sem Božja hči, mi ni bilo treba nikomur ničesar dokazovati. Vedela sem, da sem nekaj posebnega. /…/ Nikoli si ne mislite, da niste nič.«
To je predsednik Thomas S. Monson odlično povedal, ko je navajal naslednje besede: »Vrednost duše je v njeni zmožnosti, da postane kot Bog.«1
Nedavno sem bila blagoslovljena, da sem spoznala še eno mladenko, ki to resnico prav tako razume. Ime ji je Taiana. Spoznala sem jo v otroški bolnišnici v Salt Lake Cityju. Taiana je bila v tretjem letniku srednje šole, ko so ji odkrili raka. Osemnajst mesecev se je pogumno borila, preden je pred nekaj kratkimi tedni umrla. Taiano sta navdajali luč in ljubezen. Znana je bila po nalezljivem smehu in zanjo značilnih »dvignjenih palcih«. Ko so jo ljudje vprašali: »Zakaj ti, Taiana?« se je njen odgovor glasil: »Zakaj ne jaz?« Taiana si je prizadevala, da bi postala kot Odrešenik, ki ga je tako ljubila. Ko sva se pogovarjali, sem ugotovila, da Taiana razume svojo božansko vrednost. To, da je vedela, da je Božja hči, ji je dajalo mir in pogum, da se je tako pozitivno soočila z ogromnim izzivom, kakor se je.
Mariama, Renu in Taiana nas učijo, da bo Duh vsaki od nas posebej potrdil našo božansko vrednost. Če boste resnično vedele, da ste Božje hčere, bo to vplivalo na vsak vidik vašega življenja in vas vodilo v služenju, ki ga nudite vsak dan. Predsednik Spencer W. Kimball je to pojasnil z naslednjimi sijajnimi besedami:
»Bog je naš Oče! Ljubi vas. On in vaša mati v nebesih vas neizmerno cenita. /.../ Ste edinstvene. Edinstvene, ustvarjene iz večne inteligence, zaradi česar ste upravičene do večnega življenja.
»Naj v vaših mislih ne bo nobenega dvoma glede vaše osebne vrednosti. Celotni namen evangelijskega načrta je, da vsaki od vas nudi priložnost, da uresničite ves svoj potencial, ki je večni razvoj in možnost božanskosti.«2
Naj poudarim, da moramo razlikovati med dvema ključnima pojmoma: vrednost in biti vreden. Nista enaka. Duhovna vrednost pomeni, da se cenimo, kot nas ceni nebeški Oče, ne kot nas ceni svet. Naša vrednost je bila določena, preden smo prišli sem na zemljo. »Božja ljubezen je neskončna in bo trajala večno.«3
Po drugi strani pa vredni postanemo s poslušnostjo. Če grešimo, smo manj vredni, vendar nikoli nismo ničvredni! Še naprej se kesamo in si prizadevamo, da bi bili kot Jezus, ne da bi bila naša vrednost okrnjena. Predsednik Brigham Young je učil: »Najmanj, najbolj manjvredna duša, ki je sedaj na zemlji, /…/ je vredna svetov.«4 Ne glede na vse, smo v očeh nebeškega Očeta vedno dragoceni.
Koliko med nami se jih kljub tej čudoviti resnici, občasno spopada z negativnimi mislimi ali občutki o sebi? Jaz se. To je preprosta past. Satan je oče vseh laži, zlasti, ko gre za napačno razumevanje naše božanske narave in namena. To, da imamo o sebi slabo mnenje, nam dela škodo. Oviramo se. Pogosto nas učijo: »Nihče vas brez vašega dovoljenja ne more prisiliti, da bi se počutili manjvredne.«5 Lahko prenehamo primerjati naše najslabše z najboljšim nekoga drugega. »Primerjanje je tat radosti.«6
Nasprotno pa nam Gospod zatrjuje, da nas bo, če bomo imele krepostne misli, blagoslovil s samozavestjo, in sicer s samozavestjo, da bomo vedele, kdo v resnici smo. Nikoli ni bilo pomembneje prisluhniti njegovim besedam. Rekel je: »Krepost naj vam neprestano krasi misli. Zato da bo vaša samozavest trdna v Božji navzočnosti; in /…/ Sveti Duh vas bo stalno spremljal«.7
Gospod je preroku Josephu Smithu razodel naslednjo dodatno resnico: »Ta, ki prejme od Boga, naj ima to za Božje in naj se radosti, da ga ima Bog za vrednega, da prejme.«8 Ko čutimo Duha, kot pojasni ta verz, se zavedamo, da to, kar čutimo, pride od nebeškega Očeta. Ker nas blagoslavlja, ga priznavamo in ga hvalimo. Nato se radostimo, da smo vredni prejeti.
Predstavljajte si, da nekega jutra berete svete spise in vam Duh blago šepeta, da je to, kar berete, res. Ali lahko prepoznate Duha in ste srečne, da ste čutile njegovo ljubezen in ste bile vredne prejeti?
Matere, morda klečite poleg svojega štiriletnika, ko izreka molitev pred spanjem. Ko poslušate, vas preplavlja občutek. Čutite toplino in mir. Občutek je kratek, vendar se zaveste, da ste v tistem trenutku vredne prejeti. Morda redko, če kdaj, v življenju prejmemo neverjetna duhovne dokaze, vendar lahko pogosto okusimo prijetne šepete Svetega Duha, ki potrjuje resnico o naši duhovni vrednosti.
Gospod je pojasnil zvezo med našo vrednostjo in njegovo veliko odkupno žrtvijo, ko je rekel:
»Pomnite, da je vrednost duš velika v Božjih očeh;
kajti glejta, Gospod, vajin Odkupitelj, je utrpel smrt po mesu, zatorej je utrpel bolečine vseh ljudi, da bi se vsi ljudje lahko pokesali in prišli k njemu.«9
Sestre, zaradi tega, kar je naredil za nas, »smo z njim povezane z ljubečimi vezmi«10. Rekel je: »Moj Oče me je poslal, da bom vzdignjen na križ; in da bi, ko bom vzdignjen na križ, lahko pritegnil vse ljudi k sebi.«11
Tudi kralj Benjamin je pojasnil to zavezujočo povezavo z Odrešenikom. »In glej, prenašal bo skušnjave in telesno bolečino, lakoto, žejo in utrujenost, in sicer več kot lahko prenese človek, ne da bi umrl; kajti glejte, kri priteče iz vsake pore, tako velika bo njegova tesnoba zavoljo hudobije in gnusob njegovega ljudstva.«12 To trpljenje in posledice tega trpljenja nas v srcih navdajo z ljubeznijo in hvaležnostjo. Starešina Paul E. Starešina Paul E. Koelliker je učil: »Ko odstranimo motnje, ki nas vlečejo proti svetu, in udejanjamo svobodno voljo, da ga iščemo, se v srcu odpremo celestialni sili, ki nas zbližuje z njim.«13 Če je ljubezen, ki jo čutimo do Odrešenika in tega, kar je naredil za nas, večja kot energija, ki jo dajemo šibkostim, dvomom vase ali slabim navadam, potem nam bo pomagal premagati to, kar nam v življenju povzroča trpljenje. Reši nas nas samih.
Naj ponovno poudarim: če je privlačnost sveta močnejša od vere in zaupanja, ki ju imamo v Odrešenika, potem bo privlačnost sveta vsakič zmagala. Če se odločimo, da se osredotočamo na negativne misli in dvomimo v svojo vrednost, namesto da bi se oklenile Odrešenika, težje čutimo šepete Svetega Duha.
Sestre, ne bodimo zmedene glede tega, kdo smo! Čeprav je pogosto lažje, da smo duhovno pasivne, kot da si duhovno prizadevamo, da bi se svoje božanske narave spomnile in jo sprejele, si tega popuščanja v teh poslednjih dneh ne moremo privoščiti. Da bi kot sestre »[bile zveste] v Kristusu; /…/ naj [nas] Kristus dvigne in naj njegovo trpljenje in smrt /…/ in njegova milost in njegova velika potrpežljivost in upanje v njegovo slavo in večno življenje počiva v [naših] mislih za vekomaj«!14 Ko nas Odrešenik dvigne višje, lahko jasneje vidimo, ne samo tega, kdo smo, ampak da smo mu bližje, kot smo si kdaj predstavljale. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.