Preseganje velikih in dragocenih obljub
Veliki načrt sreče nebeškega Očeta vključuje nauk, uredbe ter izredno velike in dragocene obljube, preko katerih lahko prejmemo božansko naravo.
Eden od velikanskih izzivov, s katerimi se vsak sooča vsak dan, je, da skrbem tega sveta ne dovolimo, da bi tako prevladale nad našim časom in energijo, da zanemarjamo večne stvari, ki so najpomembnejše.1 Preveč zlahka se nas premoti, da si ne zapomnimo in se ne osredotočamo na bistvene duhovne prioritete zaradi naših številnih odgovornosti in natrpanih urnikov. Včasih poskušamo tako hitro teči, da lahko pozabimo, kam gremo in zakaj tečemo.
Apostol Peter nas opominja, da nam je kot učencem Jezusa Kristusa »njegova božanska moč nam /.../ podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo.
Po njiju nam je podaril tiste izredno velike in dragocene obljube, da bi po teh postali deležni božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo.«2
Moje sporočilo poudarja pomembnost izredno velikih in dragocenih obljub, ki jih opisuje Peter kot resnične opomine, kam gremo na našem potovanju skozi življenje in zakaj. Razpravljal bom tudi o ustreznih vlogah sobotnega dne, svetega templja in naših domov, pri tem, da nam pomagajo, da se spomnimo teh pomembnih duhovnih blagoslovov.
Iskreno molim, da bo Sveti Duh vsakega od nas poučil, ko bomo skupaj premišljevali o teh pomembnih resnicah.
Naša božanska istovetnost
Veliki načrt sreče nebeškega Očeta vključuje nauk, uredbe ter izredno velike in dragocene obljube, preko katerih lahko prejmemo božansko naravo. Njegov načrt določa našo večno istovetnost in pot, ki ji moramo slediti, da se bomo učili, spremenili, rasli in naposled živeli z Bogom.
V »Družini: Razglas svetu« je pojasnjeno:
»Vsi ljudje – moški in ženske – so ustvarjeni po Božji podobi. Vsak je ljubljeni duhovni sin oziroma hči nebeških staršev in vsak ima kot tak božjo naravo in usodo. /.../
V predzemeljskem obstoju so duhovni sinovi in hčere Boga poznali in ga častiti kot svojega večnega Očeta in sprejeli njegov načrt, po katerem njegovi otroci lahko dobijo snovno telo in imajo zemeljske izkušnje, da napredujejo k popolnosti in naposled uresničijo svojo božansko usodo dediča večnega življenja.3
Bog svojim otrokom obljublja, da bodo, če bodo sledili navodilom njegovega načrta in vzoru njegovega ljubega Sina, spolnjevali zapovedi in v veri vztrajali do konca, bodo na podlagi Odrešenikove odkupitve »imeli večno življenje , ki je največji od vseh Božjih darov«.4 Večno življenje je najvišja izredno velika in dragocena obljuba.
Ponovno duhovno rojstvo
V večji meri razumemo izredno velike in dragocene obljube ter začnemo prevzemati božansko naravo, tako da se potrdilno odzivamo na Gospodov poziv k slavi in kreposti. Kot je opisal Peter, ta poziv izpolnimo, tako da si prizadevamo pobegniti pokvarjenosti, ki je v svetu.
Če gremo ponižno naprej z vero v Odrešenika, se potem zaradi njegove odkupne daritve in z močjo Svetega Duha »[v našem srcu zgodi velika sprememba], da nismo več nagnjeni k temu, da bi delali zlo, pač pa da bi nenehno delali dobro«5. »[Ponovno se rodimo; da, rodimo] se v Bogu, se [spremenimo] iz mesenega in padlega stanja v stanje pravičnosti in Bog [nas] odreši.«6 »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.«7
Takšna obsežna sprememba v naši naravi se navadno ne zgodi hitro ali naenkrat. Prav kakor Odrešenik tudi mi sprva ne prejmemo polnosti, temveč prejmemo milostljivost za milostljivostjo8. »Kajti glejte, tako govori Gospod Bog: Človeškim otrokom bom dal vrstico za vrstico, nasvet za nasvetom, malo tukaj, malo tam; in blagor tistim, ki prisluhnejo mojim nasvetom in nastavijo uho mojim svétom, kajti učili se bodo modrosti.9
Duhovniške uredbe in svete zaveze so bistvene v tem stalnem procesu duhovnega ponovnega rojstva; so tudi sredstva, ki jih je določil Bog, po katerih prejmemo dragocene in največje obljube. Uredbe, ki jih prejmemo vredni in se jih nenehno spominjamo, odprejo nebeške kanale, po katerih lahko v naše življenje priteka božanska moč. Zaveze, ki jih vztrajno spoštujemo in se jih vedno spominjamo, nudijo namen in zagotovijo blagoslove, tako v tem življenju kot v večnosti.
Na primer, Bog nam obljublja, da bomo imeli zaradi naše zvestobe stalno družabništvo tretjega člana Božje trojice, in sicer Svetega Duha10, da lahko zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa prejmemo in zmeraj ohranimo odpuščanje naših grehov11, da lahko prejmemo mir v tem svetu12, da je Odrešenik prelomil spone smrti in je zmagal nad grobom13 in da so družine lahko skupaj za čas in vso večnost.
Razumljivo je, da se vseh dragocenih in največjih obljub, ki jih nebeški Oče ponuja svojim otrokom, ne da prešteti ali se jih celovito opisati. Vendar pa bi celo delni seznam obljubljenih blagoslovov, ki sem jih ravnokar predstavil, moral povzročiti to, da bi vsak od nas »osuplo stal«14 in pokleknil in častil Očeta15 v imenu Jezusa Kristusa.
Spomnimo se obljub
Predsednik Lorenzo Snow je posvaril: »Tako zlahka pozabimo na veliki življenjski cilj, motiv nebeškega Očeta, zakaj nas je poslal sem, da si nadenemo umrljivo, kakor tudi sveti klic, s katerim smo bili poklicani; in zato si, namesto, da bi se dvignili nad majhne, prehodne stvari /… / prepogosto dovolimo, da se spustimo na raven sveta, ne da bi si pomagali z božansko močjo, ki jo je uvedel Bog, ki nam sama lahko omogoči, da [te prehodne stvari] premagamo.«16
Sobotni dan in sveti tempelj sta dva določena vira božanske moči, ki ju je Bog uvedel, da bi nam pomagala, da se dvignemo nad raven in pokvarjenost sveta. Sprva si morda mislimo, da so vsesplošni nameni ohranjanja sobotnega dne svetega in odhodi v tempelj povezani vendar različni. Vendar verjamem, da sta ta dva namena natanko ista in delujeta skupaj, da nas duhovno krepita kot posameznike in v naših domovih.
Sobotni dan
Potem ko je Bog ustvaril vse, je na sedmi dan počival in zapovedal, da je en dan v tednu namenjen počitku, da bi ljudem pomagal, da se ga spominjajo.17 Sobotni dan je čas za Boga, sveti čas, ki je bil posebej določen za čaščenje Boga in zato, da prejemamo njegove dragocene in največje obljube in se jih spominjamo.
Gospod je v tem razdobju naročil:
»Da se boš lahko v večji meri ohranjal neomadeževanega od sveta, pojdi v hišo molitve in daruj svoje zakramente na moj sveti dan;
kajti to je resnično dan, ki nam je namenjen, da počivamo po svojem delu in da molimo k Najvišjemu.18
Zato na sobotni dan častimo Očeta v Sinovem imenu tako, da sodelujemo v uredbah in se o zavezah učimo, jih prejemamo, se jih spominjamo in jih obnavljamo. Na njegov sveti dan so naše misli, dejanja in obnašanje znaki, ki jih damo Bogu, in kazalci naše ljubezni do njega.19
Dodatni namen sobotnega dne je, da svojo vizijo od posvetnih reči dvignemo k blagoslovom večnosti. Ko smo v tem svetem času odmaknjeni od številnih vsakdanjih rutin zaposlenega življenja, lahko »[gledamo] k Bogu in [živimo]«20 tako, da prejmemo in se spominjamo dragocenih in največjih obljub, s katerimi lahko postanemo deležni božanske narave.
Sveti tempelj
Gospod je svojemu ljudstvu vedno zapovedal, naj gradijo templje, svete kraje, kjer lahko zvesti sveti opravljajo svete evangelijske obrede in uredbe zase in za mrtve. Templji so najsvetejši od vseh krajev za čaščenje. Tempelj je dobesedno Gospodova hiša, sveti kraj, ki je bil določen za čaščenje Boga in zato, da prejemamo in se spomnimo njegovih dragocenih in največjih obljub.
Gospod je v tem razdobju svetim naročil, naj se organizirajo; naj pripravijo vse potrebno in zgradijo hišo molitve, posta, vere, učenja, slave, reda, Božjo hišo21. Osrednja pozornost tempeljskega čaščenja je, da sodelujemo v uredbah in se o zavezah, ki jih prejemamo, učimo, se jih spominjamo in jih obnavljamo. V templju mislimo, se obnašamo in smo oblečeni drugače kot v katerem koli drugem prostoru, kamor hodimo.
Glavni namen templja je, da svojo vizijo od posvetnih reči dvignemo k blagoslovom večnosti. Ko smo za kratek čas odmaknjeni od posvetnega okolja, ki ga dobro poznamo, lahko »[gledamo] k Bogu in [živimo]«22 tako, da prejmemo in se spominjamo dragocenih in največjih obljub, po katerih lahko postanemo deležni božanske narave.
Prosim, bodite pozorni na to, da sta sobotni dan in tempelj, sveti čas in sveti kraj, ki sta bila določena zato, da prejemamo in se spomnimo njegovih dragocenih in največjih obljub njegovim otrokom. Tako kot je uvedel Bog, sta glavna namena teh dveh svetih virov pomoči povsem enaka: da se močno in vedno znova osredotočamo na nebeškega Očeta, njegovega edinorojenega Sina, Svetega Duha in na obljube, povezane z uredbami in zavezami Odrešenikovega obnovljenega evangelija.
Naši domovi
Pomembno je, da je dom najvišja kombinacija časa in kraja, kjer se posamezniki in družine najučinkoviteje spominjajo Božjih dragocenih in največjih obljub. To, da zapustimo dom in čas preživimo na nedeljskih sestankih in vstopimo v sveti kraj templja, je bistveno toda nezadostno. Le ko duha in moč, ki izhajata iz teh svetih dejavnosti, privabimo nazaj domov, se lahko še naprej osredotočamo na velike namene zemeljskega življenja in premagamo pokvarjenost, ki je v tem svetu. Naše izkušnje s sobotnim dnem in templjem bi morale biti duhovni katalizatorji, ki posameznike in družine in naše domove navdajo s stalnimi opomini na naučene lekcije, s prisotnostjo in močjo Svetega Duha, s trajno in poglobljeno spreobrnitvijo h Gospodu Jezusu Kristusu, in »s popolnoma svetlim upanjem«23 v Božje večne obljube.
Sobotni dan in tempelj nam lahko pomagata, da v svojem domu uberemo »še odličnejšo pot«24, ko »[osredinimo] v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji«25. Kar delamo doma z njegovim svetim časom in s tistim, kar se naučimo v njegovem svetem prostoru, je ključno pri tem, da postanemo deležni božanske narave.
Obljuba in pričevanje
Tako lahko nas premagajo rutina in vsakdanje zadeve tega življenja. Spanje, prehranjevanje, oblačenje, delo, igra, telovadba in številne druge običajne dejavnosti so potrebne in pomembne. Toda nazadnje je to, kar postanemo, posledica našega spoznanja in želje, da bi se učili od Očeta, Sina in Svetega Duha; to ni le skupni seštevek naših vsakodnevnih dejavnosti v življenju.
Evangelij je veliko več kot rutinski seznam posameznih nalog, ki jih moramo opraviti, ampak je čudovita tapiserija resnice »zedinjena«26 in vtkana skupaj, zasnovana, da nam pomaga, da postanemo podobni nebeškemu Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu, in sicer, da postanemo deležni božanske narave. Resnično smo zaslepljeni, če gledamo preko znamenja27, ko to veliko duhovno resničnost zasenčijo skrbi, zaskrbljenost in površnost sveta.
Če smo modri in povabimo Svetega Duha za svojega vodiča28, vam obljubim, da nas bo učil, kaj je res. Ko se trudimo doseči svojo večno usodo in biti deležni božanske narave, nam bo »pričeval o /… / Kristusu in nam nebeško znanje dal«29.
Pričujem, da so dragocene in največje obljube, povezane z našimi uredbami in zavezami, gotove. Gospod je razglasil takole:
Dajem vam navodila, kako smete ravnati pred menoj, da se vam bo lahko obrnilo v vašo odrešitev.
ki pravi, da je Gospod dejal, da ga zavezuje obljuba, če delamo, kar nam je naročil; če pa tega ne delamo, obljube nimamo.30
Pričujem, da nebeški Oče živi in da je avtor načrta odrešitve. Jezus Kristus je njegov edinorojeni Sin, naš Odrešenik in Odkupitelj. On živi! In pričujem, da Očetov načrt in obljube, Odrešenikova odkupna daritev in spremstvo Svetega Duha, omogočajo mir na tem svetu in večno življenje v prihodnjem svetu.31 O tem pričujem v svetem imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.