Prošnja mojim sestram
predsednik Russell M. Nelson
predsednik zbora dvanajstih apostolov
Potrebujemo vašo moč, vašo spreobrnitev, vaše prepričanje, vašo sposobnost vodenja, vašo modrost in vaša mnenja.
Dragi starešine Rasband, Stevenson in Renlund, mi, vaši bratje, vas pozdravljamo v zboru dvanajstih apostolov. Bogu se zahvaljujemo za razodetja, ki jih daje svojemu preroku, predsedniku Thomasu S. Monsonu.
Bratje in sestre, ko smo se pred šestimi meseci sestali na generalni konferenci, nihče od nas ni pričakoval prihajajočih sprememb, zaradi katerih globoko žaluje vsa Cerkev. Starešina L. Tom Perry nam je predal globoko sporočilo o nenadomestljivi vlogi, ki jo imata v Gospodovem načrtu zakonska zveza in družina. Pretreseni smo bili, ko smo le nekaj dni kasneje izvedeli, da ima raka, ki nam ga je kmalu vzel.
Čeprav je zdravje predsedniku Boydu K. Packerju pešalo, se je še naprej »bojeval« v Gospodovem delu. Lanskega aprila je bil šibak, a je bil odločen, da bo pričevanje razglašal do zadnjega vzdihljaja. Predsednik Packer je potem zgolj štiriintrideset dni po smrti starešine Perryja prav tako prestopil tančico.
Na naši zadnji generalni konferenci smo pogrešali starešino Richarda G. Scotta, vendar smo premišljevali o močnem pričevanju o Odrešeniku, ki ga je izrekel na številnih prejšnjih konferencah. In zgolj pred dvanajstimi dnevi je bil poklican domov in se je pridružil svoji ljubi Jeanene.
Imel sem privilegij, da sem bil z vsemi temi brati v njihovih zadnjih dneh, kakor ožji družinski člani predsednika Packerja in starešine Scotta tik pred njuno smrtjo. Težko verjamem, da teh treh dragocenih prijateljev, teh čudovitih Gospodovih služabnikov ni več. Pogrešam jih bolj, kot lahko povem.
Ko premišljujem o tem nepričakovanem obratu dogodkov, me spremlja eden od vtisov, ki sem ga dobil pri teh preživelih ženah. V misli sta se mi globoko vtisnila spokojna obraza sestre Donne Smith Packer in sestre Barbare Dayton Perry ob moževih posteljah, obe ženi pa so navdajale ljubezen, resnica in čista vera.
Ko je sestra Packer sedela ob svojem možu v njegovih zadnjih urah, je izžarevala tisti mir, ki presega vse razumevanje.1 Čeprav se je zavedala, da bo njen ljubi družabnik, s katerim sta bila skupaj skoraj sedemdeset let, kmalu odšel, je pokazala spokojnost ženske, ki jo navdaja vera. Videti je bila angelsko, prav kakršna je bila na tej fotografiji z njim na posvetitvi brighamcityjskega templja v Utahu.
Videl sem, kako je isto ljubezen izžarevala sestra Perry. Njena predanost tako možu kot Gospodu je bila očitna in me je globoko ganila.
V zadnjih urah njunih mož in vse do današnjega dne sta ti zvesti ženski izkazovali moč in pogum, ki ju vedno ponazarjajo ženske, ki spolnjujejo zaveze.2 Nemogoče bi bilo izmeriti vpliv, ki ga imajo takšne ženske, ne le na družine, temveč na Gospodovo Cerkev kot žene, matere in stare mame, kot sestre in tete, kot učiteljice in voditeljice in zlasti kot vzornice in goreče zagovornice vere.3
To drži za vsako evangelijsko razdobje od Adamovih in Evinih dni. Vendar se ženske tega razdobja razlikujejo od žensk vseh drugih, ker se to razdobje razlikuje od vseh drugih.4 Ta razlika prinaša oboje, privilegije in odgovornosti.
Predsednik Spencer W. Kimball je pred šestintridesetimi leti, leta 1979, izrekel odločilno prerokbo o vplivu, ki ga imajo ženske, ki spolnjujejo zaveze, na prihodnost Gospodove Cerkve. Prerokoval je: »Cerkev bo v poslednjih dneh močno rasla, ker bo veliko dobrih žensk iz sveta /…/ v Cerkev prišlo v velikem številu. To se bo zgodilo v tolikšni meri, kolikor bodo ženske v Cerkvi v življenju odražale pravičnost in jasna mnenja, in to do mere, da bodo na ženske v Cerkvi gledali kot na posebne in drugačne – na srečen način – od žensk v svetu.«5
Moje drage sestre, ve, ki ste v tem zaključujočem se prizoru naše glavne družabnice, dan, ki ga je predvidel predsednik Kimball, je danes. Ve ste ženske, ki jih je videl! Vaša vrlina, luč, ljubezen, znanje, pogum, značaj, vera in pravično življenje bo dobre ženske sveta, skupaj z družinami, v Cerkev pritegnilo v številu brez primere!6
Mi, vaši bratje, potrebujemo vašo moč, vašo spreobrnitev, vaše prepričanje, vašo sposobnost vodenja, vašo modrost in vaša mnenja. Božje kraljestvo ni in ne more biti celovito brez žensk, ki sklenejo svete zaveze in jih nato spolnjujejo, žensk, ki lahko govorijo z Božjo močjo in polnomočjem!7
Predsednik Packer je izjavil:
»Potrebujemo ženske, ki so organizirane, in ženske, ki znajo organizirati. Potrebujemo ženske z izvršilnimi sposobnostmi, ki znajo načrtovati in voditi in upravljati, ženske, ki znajo učiti, ženske, ki znajo izraziti mnenje. /…/
Potrebujemo ženske z darom prepoznavanja, ki vidijo trende v svetu in prepoznajo tiste, ki so, navzlic priljubljenosti, plitki ali nevarni.«8
Dovolite mi, da danes dodam, da potrebujemo ženske, ki vedo, kako se pomembne stvari zgodijo po njihovi veri, in ki so pogumne branilke moralnosti in družin v svetu, ki boleha za grehom. Potrebujemo ženske, ki Božje otroke predano vodijo po poteh zavez k povzdignjenju, ženske, ki vedo, kako prejeti lastno razodetje, ki razumejo moč in mir tempeljske obdaritve, ženske, ki vedo, kako priklicati moči nebes, da bi obvarovale in krepile otroke in družine, ženske, ki učijo neustrašno.
Vse življenje sem bil blagoslovljen s takšnimi ženskami. Takšna je bila moja pokojna žena Dantzel. Vedno bom hvaležen za življenje spreminjajoč vpliv, ki ga je imela name v vseh vidikih mojega življenja, vključno z mojimi pionirskimi prizadevanji glede operacij na odprtem srcu.
Pred oseminpetdesetimi leti so me prosili, naj operiram neko deklico, ki je hudo bolehala zaradi prirojene srčne napake. Njen starejši brat je že prej umrl zaradi podobnega stanja. Njena starša sta rotila za pomoč. Nisem bil optimističen glede izida, a sem zaprisegel, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bi ji rešil življenje. Kljub mojim najboljšim prizadevanjem je otrok umrl. Ista starša sta kasneje k meni prinesla še eno hčer, ki je bila takrat stara šele šestnajst mesecev, ki se je prav tako rodila s slabim srcem. Ponovno sem na njuno prošnjo izvedel operacijo. Tudi ta otrok je umrl. Ta tretja srce parajoča izguba v eni družini me je dobesedno potolkla.
Domov sem šel hudo potrt. V dnevni sobi sem se vrgel na tla in jokal vso noč. Dantzel je ostala ob meni in poslušala, kako sem kar naprej izjavljal, da nikoli več ne bom izvedel nobene operacije na srcu. Potem me je okrog petih zjutraj pogledala in me ljubeče vprašala: »Si nehal jokati? Potem se obleci. Vrni se v laboratorij. Pojdi delat! Več se moraš naučiti. Če boš odnehal zdaj, se bodo drugi morali stežka naučiti, kar že veš.«
O, kako sem potreboval vizijo, pogum in ljubezen svoje žene! Vrnil sem se na delo in se naučil še več. Če ne bi bilo Dantzeline navdihnjene spodbude, ne bi nadaljeval z operacijami na odprtem srcu in leta 1972 ne bi bil pripravljen izvesti operacije, ki je rešila življenje predsedniku Spencerju W. Kimballu.9
Sestre, ali se zavedate širine in razsežnosti svojega vpliva, ko govorite te stvari, ki pridejo v vaša srca in misli, kakor jih pošlje Duh? Neki krasen kolski predsednik mi je povedal za sestanek nekega kolskega svèta, na katerem so se borili s težkim izzivom. V nekem trenutku se je zavedel, da kolska predsednica Osnovne še ni spregovorila, zato jo je vprašal, ali bi rada kaj povedala. »No, pravzaprav bi,« je rekla in nadaljevala z mislijo, ki je docela spremenila potek sestanka. Kolski predsednik je nadaljeval: »Ko je govorila, mi je Duh pričeval, da je ubesedila razodetje, ki smo ga na svètu iskali.«
Moje drage sestre, ne glede na vaš poklic, ne glede na vaše okoliščine potrebujemo vaša mnenja, vaš vpogled in vaš navdih. Potrebujemo vas, da spregovorite in se oglasite na oddelčnih in kolskih svètih. Radi bi, da vse poročene sestre spregovorite kot »celovite partnerke, ki doprinesejo«,10 ko se možu pridružite pri vodenju družine. Sestre, naj ste poročene ali samske, posedujete posebne sposobnosti in posebno intuicijo, ki ste jih dobile v dar od Boga. Bratje vašega edinstvenega vpliva ne moremo podvajati.
Vemo, da je bilo najvišje dejanje stvarjenja stvarjenje ženske!11 Potrebujemo vašo moč!
Napadi zoper Cerkev, njene nauke in naš način življenja se bodo stopnjevali. Zato potrebujemo ženske, ki temeljito razumejo Kristusov nauk in ki bodo to razumevanje uporabile, da bodo učile in vzgajale rod, ki bo odporen na greh.12 Potrebujemo ženske, ki lahko prepoznajo vsakovrstne prevare. Potrebujemo ženske, ki vedo, kako do moči, ki jo Bog daje na razpolago tistim, ki spolnjujejo zapovedi in ki svoja prepričanja izražajo samozavestno in dobrotljivo. Potrebujemo ženske, ki imajo pogum in vizijo matere Eve.
Moje drage sestre, za vaše večno življenje nič ni pomembnejše od vaše lastne spreobrnitve. Prav ženske, ki so spreobrnjene in spolnjujejo zapovedi – ženske, kakor moja ljuba žena Wendy – katerih življenja bodo v propadajočem svetu vse bolj izstopala in na katere se bo torej gledalo kot na drugačne in vplivne na najbolj srečne načine.
Zatorej danes svoje sestre v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni rotim, da stopite naprej! Doma, v skupnosti in v Božjem kraljestvu zavzemite mesta, do katerih ste upravičene in kjer vas potrebujemo – bolj kot ste jih kdaj prej. Rotim vas, da izpolnite prerokbo predsednika Kimballa. In obljubljam vam v imenu Jezusa Kristusa, da vam bo Sveti Duh pri tem dal večji vpliv kot kdaj doslej!
Pričujem o dejanskosti Gospoda Jezusa Kristusa in o njegovi odkupitveni, odrešilni in posvečujoči moči. In kot eden njegovih apostolov se vam, moje drage sestre, zahvaljujem in vas blagoslavljam, da boste izpolnile namen svojega stvarjenja, ko z roko v roki hodimo v tem svetem delu. Skupaj bomo pripravljali svet na drugi Gospodov prihod. O tem pričujem kot vaš brat, v imenu Jezusa Kristusa, amen.