Strah pred nastopanjem na odru

»Bog je ustvaril tvoje telo, da bi bilo več kot to, kar ljudje vidijo.«

Savannah L. Tanner

Resnična zgodba iz ZDA.

»Čas je za šolo!« je zaklicala mami.

Bella se je namrščila pred ogledalom. Njene kavbojke so bile napete in majica je bila na ramenih videti čudno. Spomnila se je, kaj je David prejšnji teden rekel na avtobusu: »Tako debela si!« Vedela je, da ne sme dopustiti, da bi jo njegove besede motile, vendar o tem ni mogla nehati premišljevati.

Na vrata je potrkala mami. »Pozni bova!«

Bella je pograbila šolsko torbo. »Prihajam.«

»Danes si videti ljubka!« je rekla mami.

»Hvala,« je zamomljala Bella.

Ko je kasneje stopila v razred, je imela sklonjeno glavo. Želela si je, da bi bila nevidna.

»Hej, Bella!« Sošolka Ashley ji je izročila letak. »Bi nastopila v šolski igri? Res bo zabavno!«

Bella je prebrala letak. Avdicija je bila naslednji dan. Bella je rada pela in plesala z mlajšo sestrico. Včasih sta pripravili predstave za družino. Morda bo zabavno!

Potem se je spomnila, kaj se je zgodilo na avtobusu. Če bi Bella poskusila nastopiti v predstavi, bi jo gledalo veliko oči. List je zbasala v nahrbtnik in se trudila, da o tem ne bi razmišljala.

Ko se je vrnila iz šole, je mami pripravljala večerjo. »Kako je bilo v šoli?« je vprašala.

»V redu.« Bella je odložila šolsko torbo in zadrga se je odpela. Letak je bil še tam.

»O, šolska predstava!« je rekla mama in gledala čez ramo. »Boš šla na avdicijo?«

»Verjetno ne,« je rekla Bella.

»Zakaj?«

Bella je razmislila. »Preprosto mi ni všeč, kako sem videti, se mi zdi. Nočem, da ljudje strmijo vame na odru.«

Mami jo je objela. »Vem, da je težko biti zadovoljen s svojim telesom,« je rekla. »Toda Bog je ustvaril tvoje telo, da bi bilo več kot to, kar ljudje vidijo. Pomisli na vse, kar lahko dela!«

Morda bi morala na avdicijo za predstavo, je pomislila Bella. Ne bi škodilo, če bi vsaj poskusila.

Naslednji dan je šla v gledališče. Tam je bilo veliko otrok, ki so se smejali in pogovarjali. Mogoče je bila to slaba zamisel.

Ko so Bello poklicali po imenu, je počasi stopila na oder. Srce ji je hitro bilo. V mislih je hitro zmolila. Nebeški Oče, prosim, pomagaj mi, da ne bom tako živčna.

Bella se je počutila nekoliko mirneje. Zapela je eno svojih najljubših pesmi in prebrala vrstice iz scenarija. Ko so vsi končali, je gledališki učitelj prebral seznam tistih, ki so dobili vloge.

Bella je zaslišala svoje ime. Ni mogla verjeti! Nastopala bo v predstavi!

V naslednjih nekaj tednih je Bella vadila ples, petje in svoje vrstice. Bilo je težko, vendar je bila vsak dan boljša. Njeno telo je bilo ustvarjeno za oder! Njene noge so rade plesale ob glasbi. Njene roke so rade premikale rekvizite po odru. Njeni možgani so se radi učili besedila pesmi. In v srcu je imela rada vse nove prijatelje, ki jih je spoznala.

Bella je bila tako navdušena, ko je končno prišel dan predstave. Nastopil je čas za predstavo!

Oblekla si je kostum in se zazrla v ogledalo. Všeč ji je bilo, kako se je iskril v svetlobi. Med predstavo je plesala, pela in izgovarjala svoje vrstice na odru. Ko je bilo konec, je v množici poiskala svojo družino.

Mami jo je objela. »Tam gor si bila tako samozavestna!«

Bella se je nasmehnila. »Bog mi je pomagal!«

Ilustrirala: Shawna J. C. Tenney