Učni pripomočki
Duh


Duh

Tisti del živega bitja, ki je obstajal pred rojstvom na zemlji, med zemeljskim življenjem prebiva v telesu, po smrti pa obstaja kot ločeno bitje vse do vstajenja. Vsa živa bitja — človeštvo, živali in rastline — so bila duhovi, preden je na zemlji obstajala kakršna koli oblika življenja (1 Mz 2:4–5; Mz 3:4–7). Duhovno telo izgleda kot snovno telo (1 Ne 11:11; Etr 3:15–16; NaZ 77:2; 129). Duh je snov, vendar je bolj prefinjen oziroma čist kot zemeljska prvina oziroma snov (NaZ 131:7).

Vsak človek je dobesedno Božji sin oziroma hči, ker se je rodil kot duh nebeškim staršem, preden se je rodil zemeljskim staršem (Heb 12:9). Vsak človek na zemlji ima poleg telesa iz mesa in kosti nesmrtno duhovno telo. Duh in telo skupaj, kot to včasih opredeljujejo sveti spisi, tvorita dušo (1 Mz 2:7; NaZ 88:15; Mz 3:7, 9, 19; Abr 5:7). Duh lahko živi brez telesa, telo brez duha pa ne more živeti (Jak 2:26). Telesna smrt je ločitev duha od telesa. V vstajenju se duh združi z istim telesom iz mesa in kosti, ki ga je posedoval kot smrtnik, vendar z dvema glavnima razlikama: nikoli več se ne bosta ločila, telo pa bo nesmrtno in popolno (Al 11:45; NaZ 138:16–17).

Zli duhovi