posvetitev — posvetiti

Beseda posvetiti, kot je uporabljena v svetih spisih, pomeni dvoje: prvič, postopek, ko se zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa osvobodimo greha, postanemo neomadeževani, čisti in sveti (Mz 6:59–60), drugič, imenovanje v službo oziroma podelitev polnomočja. Človek lahko uporablja polnomočje v Gospodovi Cerkvi, če ga pokliče Bog, s preroštvom in s polaganjem rok tistih, ki so pooblaščeni (ČV 1:5). Čeprav lahko človek polnomočje prejme s posvetitvijo, le-tega uporablja pod vodstvom tistih, ki imajo za to polnomočje posebne ključe.

Alma, ki je imel Božje polnomočje, je posvetil duhovnike, Moz 18:18.
Moški so v véliko duhovništvo posvečeni s sveto uredbo, Al 13:1–9.
Véliki duhovniki so bili posvečeni in njihova oblačila so bila z Jagnjetovo krvjo belo oprana, Al 13:10–12.
Posvetitev pride k tistim, ki svoje srce predajajo Bogu, He 3:33–35.
Jezus je poklical in posvetil dvanajst učencev, 3 Ne 12:1.
Pokesajte se, da boste lahko posvečeni s prejemom Svetega Duha, 3 Ne 27:20.
Starešine posvetijo duhovnike in učitelje s polaganjem rok, Mor 3.

Še malo moraš počakati, kajti nisi še posvečen, NaZ 5:17.
Joseph Smith je bil posvečen za apostola Jezusa Kristusa, NaZ 20:2 (NaZ 27:12).
Posvetitev preko milostljivosti Jezusa Kristusa je pravična in resnična, NaZ 20:31.
Nihče naj ne bo posvečen brez glasu Cerkve, NaZ 20:65.
Nikomur ne bo dano, naj gre pridigat moj evangelij, če ga ne posveti nekdo, ki ima polnomočje, NaZ 42:11.
Starešine so posvečeni za pridiganje mojega evangelija, NaZ 50:13–18.
Jezus je prišel, da bo posvetil svet, NaZ 76:41.
Posvečujte se, da boste v mislih postali zazrti v Boga, NaZ 88:68.
Dolžnost dvanajsterih je, da posvetijo in v red vpeljejo vse druge uradnike Cerkve, NaZ 107:58.