sočutje Gl. tudi dobrotljivost; ljubezen; milost — milosten Sočutje v svetih spisih dobesedno pomeni »trpeti z«. Pomeni tudi izkazovanje naklonjenosti, sočutnosti in milosti. Gospod je klical svoje ljudstvo, naj izkažejo sočutje, Zah 7:8–10. Jezusa je ganilo sočutje, Mt 9:36 (Mt 20:34; Mr 1:41; Lk 7:13). Neki Samarijan je sočustvoval z njim, Lk 10:33. Sočustvujte z drugimi, 1 Pt 3:8. Kristusa navdaja sočutje do človeških otrok, Moz 15:9. Obist mi navdaja sočutje do vas, 3 Ne 17:6. Joseph Smith je molil za Gospodovo sočutje, NaZ 121:3–5.