Sveti spisi
Jakob 1


Jakobova knjiga
Nefijev brat

Besede njegovega pridiganja bratom. Zmede človeka, ki si prizadeva zrušiti Kristusov nauk. Nekaj besed glede zgodovine Nefijevega ljudstva.

1. poglavje

Jakob in Jožef si prizadevata prepričati ljudi, naj verjamejo v Kristusa in izpolnjujejo njegove zapovedi. — Nefi umre. — Med Nefijci prevlada hudobija. Med letoma 544 in 421 pr. Kr.

1 Kajti glejte, zgodilo se je, da je minilo petinpetdeset let od časa, ko je Lehi zapustil Jeruzalem; zatorej je Nefi meni, aJakobu, bzapovedal glede cmalih plošč, na katerih so te stvari vgravirane.

2 In meni, Jakobu, je zapovedal, naj na te plošče zapišem nekaj stvari, ki sem jih imel za nadvse dragocene; naj se ne ukvarjam, razen če bo na kratko, z zgodovino teh ljudi, ki se imenujejo Nefijevo ljudstvo.

3 Kajti rekel je, naj bo zgodovina njegovega ljudstva vgravirana na njegovih drugih ploščah, in naj te plošče ohranim in jih izročim svojemu potomstvu, iz roda v rod.

4 In če bi se pojavilo pridiganje, ki bo sveto, oziroma razodetje, ki bo veliko, oziroma prerokovanje, naj apoglavitno od tega vgraviram na te plošče in se tega dotaknem, kolikor bi bilo mogoče, zavoljo Kristusa in zavoljo najinega ljudstva.

5 Kajti zaradi vere in velike zaskrbljenosti nama je bilo resnično razodeto glede najinega ljudstva, kaj se jim bo azgodilo.

6 In imela sva tudi veliko razodetij in veliko duha preroštva; zatorej sva vedela o aKristusu in njegovem kraljestvu, ki bo prišlo.

7 Zatorej sva marljivo delala med svojim ljudstvom, da bi jih prepričala, naj apridejo h Kristusu in bodo deležni Božje dobrote, da bodo lahko stopili v njegov bpočitek, da v srdu ne bi kako zaprisegel, da ne bodo cstopili, kot takrat, ko so dizzivali v dneh skušnjave, ko so bili Izraelovi otroci v edivjini.

8 Zatorej sva od Boga želela, da bi lahko vse ljudi prepričala, naj se ne aupirajo Bogu, naj ga ne bizzivajo k jezi, ampak da bi vsi ljudje verjeli v Kristusa in uvideli njegovo smrt in prenašali njegov ckriž in nosili sramoto sveta; zatorej, jaz, Jakob, prevzemam nase, da bom izpolnil zapoved svojega brata Nefija.

9 Nefi se je torej začel starati in videl je, da mora kmalu aumreti; zatorej je bmazilil nekega moškega, da bo sedaj kralj in vladar njegovemu ljudstvu glede na vladavine ckraljev.

10 Ljudje so imeli Nefija silno radi, saj je bil njihov velik zaščitnik, saj je v njihovo bran vihtel Labanov ameč in vse svoje dni delal za njihovo blaginjo —

11 zatorej je ljudstvo želelo njegovo ime ohranjati v spominu. In kdor je vladal namesto njega, ga je ljudstvo imenovalo drugi Nefi, tretji Nefi in tako naprej glede na vladavine kraljev; in tako jih je imenovalo ljudstvo, naj so bili katerega koli imena.

12 In zgodilo se je, da je Nefi umrl.

13 Ljudje, ki torej niso bili aLamanci, so bili bNefijci; vendar so se imenovali Nefijci, Jakobovci, Jožefovci, cZoramci, Lamanci, Lemuelci in Izmaelci.

14 Toda jaz, Jakob, jih po temle ne bom razlikoval po teh imenih, ampak bom njih, ki si prizadevajo pokončati Nefijevo ljudstvo, aimenoval Lamance, in tiste, ki so bili prijateljski z Nefijem, bom imenoval bNefijce oziroma Nefijevo cljudstvo, glede na vladavine kraljev.

15 In sedaj se je zgodilo, da je Nefijevo ljudstvo pod vladavino drugega kralja postajalo trdosrčno in se nekoliko začelo vdajati hudobnim običajem, kakršnim se je starodavni David, želeč si veliko ažena in priležnic, in tudi Salomon, njegov sin.

16 Da, in začeli so tudi na veliko iskati zlato in srebro in začeli so se nekoliko povzdigovati v ponosu.

17 Zatorej sem jim jaz, Jakob, dal te besede, ko sem jih učil v atemplju, potem ko sem predhodno prejel bnalogo od Gospoda.

18 Kajti mene, Jakoba, in mojega brata Jožefa je Nefi aposvetil za duhovnika in učitelja temu ljudstvu.

19 In svojo aslužbo sva poveličevala Gospodu, prevzemajoč bodgovornost, da bodo grehi ljudi prišli nad najino lastno glavo, če jih Božje besede ne bova učila z vso marljivostjo; zatorej, ker sva delala z vnemo, njihova ckri ne bo mogla priti na najina oblačila; sicer bi njihova kri prišla na najina oblačila in poslednji dan ne bi bila spoznana za brezmadežna.