Sveti spisi
Helaman 7


Prerokba Nefija, Helamanovega Sina. — Bog Nefijevemu ljudstvu zagrozi, da jih bo obiskal v jezi v njihovo popolno pogubljenje, če se ne bodo pokesali svoje hudobije. Bog Nefijevo ljudstvo udari s kugo; pokesajo se in se obrnejo k njemu. Samuel, Lamanec, prerokuje Nefijcem.

Obsega 7. do 16. poglavje.

7. poglavje

Nefija na severu zavrnejo in vrne se v Zarahemlo. — Moli na stolpu na svojem vrtu in potem pokliče ljudi, naj se pokesajo ali preminejo. Med letoma 23 in 21 pr. Kr.

1 Glejte, sedaj se je zgodilo v devetinšestdesetem letu vladavine sodnikov nad nefijskim ljudstvom, da se je Nefi, Helamanov sin, avrnil v zarahemelsko deželo iz dežele na severu.

2 Kajti bil je med ljudmi, ki so bili v deželi na severu, in jim pridigal Božjo besedo in jim prerokoval veliko stvari;

3 in zavrnili so vse njegove besede, tako da ni mogel ostati med njimi, ampak se je spet vrnil v rodno deželo.

4 In videč ljudstvo v stanju tako strašne hudobije in kako ti Gadiantonovi razbojniki zasedajo sodne stole — se polaščajo moči in oblasti v deželi; ne meneč se za Božje zapovedi in niso niti najmanj pravicoljubni pred njim; kako ne izkazujejo pravice človeškim otrokom;

5 pravične obsojajo zaradi pravičnosti; dopuščajo, da krivci in hudobneži ostanejo nekaznovani zaradi svojega denarja; in nadalje, delajo na čelu vlade, da vladajo in delajo glede na svojo voljo, da bi si pridobili zaslužek in slavo asveta, in nadalje, da bi lažje prešuštvovali in kradli in ubijali in delali glede na lastno voljo —

6 ta velika krivičnost je torej prišla nad Nefijce v razmiku ne veliko let; in ko je Nefi to videl, mu je srce v prsih prežela potrtost; in s tesnobo v duši je vzkliknil:

7 O, da bi bili moji dnevi v dneh, ko je moj oče Nefi šele prišel iz jeruzalemske dežele, da bi se z njim radostil v obljubljeni deželi; tedaj je bilo na njegovo ljudstvo zlahka vplivati; neomajno so izpolnjevali Božje zapovedi in stežka jih je bilo napeljati, da bi delali krivičnosti; in hitro so prisluhnili Gospodovim besedam —

8 da, ko bi bili moji dnevi v tistih dneh, potem bi se moja duša radostila zaradi pravičnosti mojih bratov.

9 Toda glejte, zapisano mi je, da so ti dnevi moji in da mi bo dušo navdajala potrtost zaradi te hudobije mojih bratov.

10 In glejte, sedaj se je zgodilo, da je bilo to na stolpu, ki je bil v Nefijevem vrtu, ki je bil ob glavni cesti, ki je vodila na glavni trg, ki je bil v mestu Zarahemla; zato se je Nefi priklonil na stolpu, ki je bil v njegovem vrtu, na stolpu, ki je bil tudi blizu vrat vrta, mimo katerega je vodila glavna cesta.

11 In zgodilo se je, da so neki ljudje šli mimo in videli Nefija, ko je na stolpu Bogu izlival svojo dušo; in stekli so in ljudem povedali, kar so videli, in ljudje so se zbrali v množicah, da bi poznali vzrok za tako veliko žalovanje zavoljo človeške hudobije.

12 In sedaj, ko se je Nefi dvignil, je zagledal množice ljudi, ki so se zbrali.

13 In zgodilo se je, da je odprl usta in jim rekel: Glejte, azakaj ste se zbrali? Da vam lahko povem o vaših krivičnostih?

14 Da, ker sem se povzpel na svoj stolp, da bi Bogu izlil svojo dušo zaradi silne potrtosti v mojem srcu, ki je zaradi vaših krivičnosti!

15 In zaradi mojega žalovanja in objokovanja ste se zbrali in se čudite; da, in zelo se morate čuditi; da, morali bi se čuditi, ker ste se vdali, da se je hudič tako močno polastil vaših src.

16 Da, kako ste se lahko vdali zapeljevanju njega, ki si prizadeva vaše duše zalučati v večno bedo in neskončno gorje?

17 O, pokesajte se, pokesajte se! aZakaj hočete umreti? Obrnite se, obrnite se h Gospodu, svojemu Bogu! Zakaj vas je zapustil?

18 To je zato, ker ste postali trdosrčni; da, ne želite prisluhniti glasu adobrega pastirja; da, bizzivali ste ga, da se je razjezil na vas.

19 In glejte, namesto da bi vas azbral, vas bo, če se ne boste pokesali, glejte, razkropil, da boste postali hrana za pse in divje živali.

20 O, kako ste lahko pozabili svojega Boga še istega dne, ko vas je rešil?

21 Toda glejte, to je zato, da bi se okoristili, da bi vas ljudje hvalili, da, in da bi si pridobili zlata in srebra. In srce predajate bogastvu in puhlostim tega asveta, zaradi česar morite in plenite in kradete in po bkrivem pričate zoper bližnjega in delate vsakovrstne krivičnosti.

22 In zaradi tega bo nad vas prišlo gorje, če se ne boste pokesali. Kajti če se ne boste pokesali, glejte, bodo to veliko mesto in tudi vsa tista velika mesta, ki so naokrog, ki so v deželi naše posesti, odvzeta, da ne boste imeli mesta v njih; kajti glejte, Gospod vam ne bo naklonil amoči, kot je delal doslej, da bi se zoperstavili svojim sovražnikom.

23 Kajti glejte, tako govori Gospod: Hudobnim ne bom pokazal svoje moči, enim nič več kot drugim, razen tistim, ki se pokesajo svojih grehov in prisluhnejo mojim besedam. Zato bi torej želel, da bi uvideli, bratje moji, da bo abolje za Lamance kot za vas, če se ne boste pokesali.

24 Kajti glejte, pravičnejši so od vas, kajti niso grešili zoper to veliko spoznanje, ki ste ga prejeli vi; zato bo Gospod z njimi milosten; da, apodaljšal jim bo dneve in jim povečal potomstvo, in sicer ko boš ti povsem bpokončan, če se ne boš pokesal.

25 Da, gorje vam zaradi velike gnusobe, ki je prišla med vas; in pridružili ste se ji, da, tisti atajni tolpi, ki jo je ustanovil Gadianton!

26 Da, agorje bo prišlo nad vas zaradi tistega ponosa, kateremu ste dopustili priti v vaše srce, ki vas je povzdignil nad to, kar je dobro, zaradi vašega silno velikega bbogastva!

27 Da, gorje vam zaradi vaše hudobije in gnusob!

28 In če se ne boste pokesali, boste preminili; da, celo vaše dežele vam bodo odvzete in izbrisani boste z obličja zemlje.

29 Glejte torej, ne pravim sam od sebe, da to bo, ker tega ne avem sam od sebe; toda glejte, vem, da so te stvari resnične, ker mi je to razkril Gospod Bog, zato pričujem, da bo.