2015
Talitali ʻi he Tuí
ʻAokosi 2015


Talitali ʻi he Tuí

ʻOku nofo ʻa e tokotaha naʻá ne faʻú ʻi Seala, Palāsila.

Ne u tatali ʻi ha ngaahi taʻu ka naʻe ʻikai siva ai ʻeku ʻamanakí ʻe kau ʻeku ongomātuʻá ki he Siasí.

ʻĪmisi
Illustration depicting a young women whose arms are the hands of a clock.

Tā fakatātaaʻi ʻe Joel Castillo

Naʻe fakafeʻiloaki au ki he Siasí ʻe hoku mehikitangá mo hono malí, ne na nofo ofi ki hoku ʻapí. Naʻá ku taʻu fitu pē he taimi ko iá, pea naʻá ku saiʻia he ʻalu ki he lotú ke feohi mo e fānau kehé. Naʻe ʻikai siasi ʻeku ongomātuʻá, ka naʻe ʻikai te na tokanga ki heʻeku ʻalu ki he lotú he Sāpate kotoa pē mo hoku mehikitangá mo hono malí. Naʻe pehē ʻe heʻeku ongomātuʻá ʻoku lelei ange ke u kau ki ha siasi ʻoku akoʻi ai ʻa Sīsū Kalaisi ʻi ha fakakina holo he ngaahi hala puleʻangá.

Naʻe faʻa haʻu e ongo faifekaú ki homau ʻapí ke akoʻi kimautolu. Naʻe saiʻia ʻaupito ʻeku ongomātuʻá ʻi he ngaahi lēsoní, ka naʻe ʻikai te na loto ke tali ʻa e ongoongoleleí. Naʻá na pehē ʻoku teʻeki ke na mateuteu koeʻuhí ko ha tukupā mamafa ʻa e fou he vai ʻo e papitaisó. Ne hokohoko atu pē ʻa e haʻu ʻa e kau faifekaú ki homau ʻapí, ka naʻa nau foki loto-mamahi koeʻuhí ko e tali ne ʻoange ʻe heʻeku ongomātuʻá. Ka neongo iá, naʻá ku ʻiloʻi, ʻe ʻi ai pē ha ʻaho ʻe taha te na papitaiso ai.

ʻI hoku taʻu valú, naʻá ku mateuteu ai ke fai ʻa e fuakava ʻo e papitaisó. Naʻe fehuʻi mai ʻe heʻeku faʻeé pe ko e meʻa ia ʻoku ou fuʻu fie maʻú. Naʻá ne talamai ko e taimi pē te u papitaiso aí, he ʻikai ke u toe lava ʻo liliu ʻeku fakakaukaú, pea ʻe liliu ʻe he papitaisó ʻeku moʻuí kotoa. Naʻá ku talaange ko e papitaisó ko ha meʻa ia ne u fakaʻānaua ki aí, ʻo talu mei heʻeku fuofua ʻalu ki he Palaimelí.

Hili hono papitaiso mo hilifakinima aú, ne hokohoko atu ʻeku ʻalu ki he lotú, ka naʻe tātāitaha ke haʻu ʻeku ongomātuʻá ki heʻemau ngaahi ʻekitivitī ʻa e Palaimelí. Naʻe fakamamahi ke u sio ki he toenga ʻo e fānaú mo ʻenau mātuʻá. Ka naʻá ku fakaʻamu ʻe ʻi ai ha ʻaho te na papitaiso ai pea mau sila ʻi he temipalé, pea hoko ʻo moʻoni ʻa ʻeku fakaʻānaua lahi tahá.

ʻI heʻeku kei taʻu hongofulu tupú, ne hokohoko atu hono akoʻi ʻe he kau faifekaú ʻeku ongomātuʻá, ka naʻe ʻikai pē ke na loto ke papitaiso. Ka neongo iá, ne na faʻa haʻu pē ki he lotú, ʻo ne ʻomi ha kiʻi ʻamanaki lelei kiate au. Naʻá ku kei fakaʻānaua pē ʻe kau ʻeku ongomātuʻá ki he Siasí, ka naʻe kamata ke u fakakaukau he ʻikai pē ke hoko ia ʻi he moʻuí ni.

Ka ʻi ha pongipongi Sāpate fakaʻofoʻofa ʻe taha ʻi hoku taʻu 17, naʻá ku ʻalu ai mo ʻeku faʻeé ki he lotú. ʻI heʻema foki ki ʻapí naʻá ne talamai kiate au ha meʻa ʻoku ou kei lava pē ʻo fanongo ki ai ʻi heʻeku fakakaukaú, pea ʻi hoku lotó. Naʻá ne pehē kuó ne fakakau ke papitaiso. Naʻá ku ʻohovale! Hili ha tatali fuoloa, ne u fifili pe ʻoku moʻoni nai ʻeni. ʻI Mē 2010, naʻe fou ai ʻeku faʻeé ʻi he vai ʻo e papitaisó. Ko ha ʻaho fakafiefia ia.

Hili e papitaisó ne u sio ki heʻeku tamaí ʻo u pehē ange, “Ko koe tokotaha pē ʻoku toe he taimí ní.” Naʻá ne tali mai he ʻikai ke vave ia koeʻuhí ʻoku teʻeki ke ne ongoʻi ʻe ia ʻa e holi ke papitaisó. Naʻá ku toe loto mamahi ai—he kuo hoko ʻo moʻoni e konga ʻo ʻeku misí, ka ʻoku hangē ʻoku taumamaʻó e toengá. Neongo naʻe faingataʻá, naʻá ku fakapapauʻi ʻe ʻi ai e liliu. Ne hulu ʻeku fiefiá, he naʻe toe tali ʻeku ngaahi lotú hili pē ha māhina ʻe ua mei ai kuo toe fou ʻeku tamaí ʻi he vai ʻo e papitaisó. Ko e taimi fakafiefia taha ia ‘o ‘eku moʻuí. Naʻá ku ongoʻi ʻo hangē ʻoku hiva mai ʻa e ngaahi langí.

Hili e kau mai ʻeku ongomātuʻá ki he Siasí, ne u ʻiloʻi kuo hoko ʻo moʻoni e konga ʻe taha ʻo ʻeku misí ka naʻe toe ke silaʻi kimautolu ki he taʻengatá ʻi he fale ʻo e ʻEikí. Naʻe talamai ʻe heʻeku ongomātuʻá ʻoku teʻeki ai ke na ongoʻi kuó na mateuteu, he ʻoku teʻeki ai ke na maʻu ha paʻanga feʻunga ki he fononga lōloa ki he Temipale Lesifi Palāsilá, pea ʻikai ha taha ke leʻo homau ʻapí lolotonga ʻemau ʻalú. Ne u loto mamahi, ka ne u kei lotua e tāpuaki ko iá, ʻo u ʻiloʻi ʻe tali ʻe he ʻEikí ʻa ʻeku ngaahi lotú.

Ne aʻu ki ha taimi kuo ongoʻi ʻe heʻeku faʻeé ha holi lahi ke ʻalu ki he temipalé, neongo hono toutou fakatoloi ʻe heʻeku tamaí. Hili ha ngaahi fepōtalanoaʻaki lahi mo e pīsopé, naʻá na fakakaukau ke mau ʻalu. Naʻá ku ongoʻi ha fiefia lahi taʻehanotatau!

ʻI Sepitema 2011, ko e fuofua taimi ia ʻi heʻemau moʻuí ke u ʻalu ai, mo ʻeku faʻeé, mo ʻeku tamaí, ki he temipalé. Ne u sila ai ki heʻeku ongomātuʻá ʻi he ʻaho hono hokó, pea ʻe lava ke pehē, hili ha taʻu ʻe 11 ʻo e talitalí, ko e ʻaho fakafiefia taha ia ʻo ʻeku moʻuí.

ʻOku ou fakamālō ki he Tamai Hēvaní he meʻa kotoa pē kuó Ne foaki mai kiate aú, tautautefito ki hono tali ʻeku ngaahi lotú mo hono fakahoko ʻeku fakaʻānaua lahi tahá: ʻa e fakaʻānaua ke u mamata ki hoku fāmilí kotoa ʻi he fale ʻo e ʻEikí.

Tā fakatātaaʻi ʻe Joel Castillo