1 In Adam je prisluhnil Božjemu glasu in svoje sinove poklical, naj se pokesajo.

2 In Adam je spet spoznal svojo ženo in rodila je sina in imenoval ga je Set. In Adam je poveličal Božje ime; kajti rekel je: Bog mi je določil še enega potomca namesto Abela, ki ga je Kajn ubil.

3 In Bog se je razodel Setu in ta se ni uprl, ampak daroval sprejemljivo žrtev kakor njegov brat Abel. In tudi njemu se je rodil sin in imenoval ga je Enóš.

4 In potem so ti možje začeli klicati Gospodovo ime in Gospod jih je blagoslovil;

5 in pisali so knjigo spominov, v katero se je zapisovalo v Adamovem jeziku, kajti tolikim, kolikor jih je klicalo Boga, je bilo dano pisati po duhu navdiha.

6 In ti so njihove otroke učili brati in pisati, in imeli so jezik, ki je bil čist in neoskrunjen.

7 Torej, to isto Duhovništvo, ki je bilo na začetku, bo tudi na koncu sveta.

8 Adam je torej to prerokbo izgovoril, ko ga je navdihnil Sveti Duh, in o Božjih otrocih se je delalo rodoslovje. In to je bila knjiga Adamovih rodov, v kateri piše: Tisti dan, ko je Bog ustvaril človeka, ga je ustvaril po Božji podobi;

9 po podobi lastnega telesa, moškega in žensko je ustvaril in ju blagoslovil in ju imenoval Adam tisti dan, ko ju je ustvaril in sta postali živi duši v deželi na Božjem podnožniku.

10 In Adam je živel sto in trideset let in rodil se mu je sin, ki mu je bil podoben in njegovega obraza, in imenoval ga je Set.

11 In Adamovih dni, potem ko se mu je rodil Set, je bilo osemsto let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera;

12 in vseh dni, ki jih je Adam preživel, je bilo devetsto in trideset let in je umrl.

13 Set je živel sto in pet let in rodil se mu je Enóš, in vse svoje dni je prerokoval in svojega sina Enóša je učil o Božjih poteh, zatorej je tudi Enóš prerokoval.

14 In Set je živel, potem ko se mu je rodil Enóš, osemsto in sedem let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera.

15 In po vsem obličju dežele je bilo ogromno človeških otrok. In v tistih dneh je imel Satan veliko gospostvo med ljudmi in je vladal v njihovih srcih; in odtlej je prihajalo do vojn in prelivanja krvi; in človeška roka je bila zoper svojega lastnega brata pri prizadejanju smrti zaradi tajnih del, prizadevajoč si za moč.

16 Vseh Setovih dni je bilo devetsto in dvanajst let in je umrl.

17 In Enóš je živel devetdeset let in rodil se mu je Kenán. Enóš in preostanek Božjega ljudstva so prišli iz dežele, ki se je imenovala Šulon, in so prebivali v obljubljeni deželi, ki jo je imenoval po svojem sinu, ki ga je imenoval Kenán.

18 In Enóš je živel, potem ko se mu je rodil Kenán, osemsto in petnajst let in rodilo se mu je veliko sinov in hčera. In vseh Enóševih dni je bilo devetsto in pet let in je umrl.

19 In Kenán je živel sedemdeset let in rodil se mu je Mahalalél; in Kenán je živel, potem ko se mu je rodil Mahalalél, osemsto in štirideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. In vseh Kenánovih dni je bilo devetsto in deset let in je umrl.

20 In Mahalalél je živel petinšestdeset let in rodil se mu je Jered; in Mahalalél je živel, potem ko se mu je rodil Jered, osemsto in trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. In vseh Mahalalélovih dni je bilo osemsto in petindevetdeset let in je umrl.

21 In Jered je živel sto in dvainšestdeset let in rodil se mu je Henoh; in Jered je živel, potem ko se mu je rodil Henoh, osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. In Jered je Henoha učil o vseh Božjih poteh.

22 In to je rodovnik sinov Adama, ki je bil Božji sin, s katerim je govoril sam Bog.

23 In bili so pridigarji pravičnosti in so govorili in prerokovali in vsem ljudem vsepovsod klicali, naj se pokesajo; in človeške otroke se je učilo o veri.

24 In zgodilo se je, da je bilo vseh Jeredovih dni devetsto in dvainšestdeset let in je umrl.

25 In Henoh je živel petinšestdeset let in rodil se mu je Matuzalem.

26 In zgodilo se je, da je Henoh potoval po deželi med ljudstvom; in ko je potoval, se je iz nebes spustil Božji Duh in ostal na njem.

27 In zaslišal je glas iz nebes, ki je rekel: Henoh, sin moj, prerokuj temu ljudstvu in jim reci: Pokesajte se, kajti tako govori Gospod: Na to ljudstvo sem jezen in moja silovita jeza se je razvnela zoper njih; kajti srca so jim otopela in njihova ušesa so se naveličala poslušati in njihove oči ne morejo videti daleč;

28 in vsi ti številni rodovi so vse od dne, ko sem jih ustvaril, tavali in so me zanikali in si prizadevali za lastne nasvete v temi; in v svojih lastnih gnusobah so naklepali umore in niso izpolnjevali zapovedi, ki sem jih dal njihovemu očetu Adamu.

29 Zatorej so krivo zaprisegli in s svojimi prisegami so nase priklicali smrt; in zanje sem pripravil pekel, če se ne bodo pokesali;

30 in to je odredba, ki je prišla iz mojih ust na začetku sveta, od osnovanja le-tega in po ustih mojih služabnikov, vaših očetov, sem jo odredil, prav kakor bo prišla v svet, na konce le-tega.

31 In ko je Henoh te besede slišal, se je priklonil do zemlje pred Gospodom in pred Gospodom spregovoril, rekoč: Zakaj je tako, da sem našel naklonjenost v tvojih očeh, in samo fant sem in vsi ljudje me sovražijo; kajti v govoru sem počasen; zakaj sem tvoj služabnik?

32 In Gospod je Henohu rekel: Pojdi in naredi, kakor sem ti zapovedal, in nihče te ne bo prebodel. Odpri usta in bodo napolnjena in dal ti bom govoriti, kajti vse meso je v mojih rokah in napravil bom, kakor se mi zdi dobro.

33 Temu ljudstvu reci: Ta dan se odločite, da boste služili Gospodu Bogu, ki vas je naredil.

34 Glej, moj Duh je nad teboj, zatorej bom opravičil vse tvoje besede; in gore bodo izginjale pred teboj in reke se bodo preusmerile iz svojih strug; in ostal boš v meni in jaz v tebi; zato hodi z menoj.

35 In Gospod je spregovoril Henohu in mu rekel: Oči si pomazili z glino in si jih umij in boš videl. In tako je storil.

36 In videl je duhove, ki jih je Bog ustvaril; in videl je tudi stvari, ki niso bile vidne naravnemu očesu; in odtlej so se po deželi razširile govorice: Gospod je med svojim ljudstvom vzdignil vidca.

37 In zgodilo se je, da je Henoh šel po deželi med ljudi in stal na hribih in visokih mestih in klical z glasnim glasom, pričujoč zoper njihova dela; in vsi ljudje so bili zaradi njega užaljeni.

38 In prišli so ga poslušat na visoka mesta, govoreč skrbnikom šotorov: Ostanite tukaj in skrbite za šotore, medtem ko bomo mi šli tjakaj, da bi videli vidca; kajti prerokuje in v deželi je nekaj čudnega; med nas je prišel nor mož.

39 In zgodilo se je, da ko so ga slišali, nanj ni nihče položil rok; kajti vse, ki so ga slišali, je obšel strah; kajti hodil je z Bogom.

40 In k njemu je prišel neki mož, ki mu je bilo ime Mahijah, in mu rekel: Jasno nam povej, kdo si in od kod prihajaš?

41 In rekel jim je: Prišel sem iz kenánske dežele, dežele mojih očetov, dežele pravičnosti do današnjega dne. In moj oče me je učil o vseh Božjih poteh.

42 In zgodilo se je, da sem, ko sem potoval iz kenánske dežele ob morju proti vzhodu, imel videnje; in glej, nebesa sem videl in z menoj je govoril Gospod in mi dal zapoved; zatorej sem zaradi tega, da bi zapoved izpolnil, govoril te besede.

43 In Henoh je nadaljeval s svojim govorom, rekoč: Gospod, ki je govoril z menoj, isti je Bog nebes, in on je moj Bog in vaš Bog in vi ste moji bratje in zakaj si sami svetujete in zanikate Boga nebes?

44 Nebesa je naredil on; zemlja je njegov podnožnik; in temelj le-te je njegov. Glejte, on ga je položil, množico ljudi je pripeljal na obličje le-te.

45 In na naše očete je prišla smrt; vendar jih poznamo in ne moremo zanikati in poznamo celo prvega od vseh, in sicer Adama.

46 Kajti pišemo knjigo spominov glede na vzorec, ki nam ga je dal Božji prst; in dana nam je v našem jeziku.

47 In ko je Henoh govoril Božje besede, so ljudje trepetali in niso mogli stati v njegovi navzočnosti.

48 In rekel jim je: Ker je Adam padel, mi smo; in zaradi njegovega padca je nastopila smrt; in doletela sta nas beda in gorje.

49 Glejte, Satan je prišel med človeške otroke in jih skuša, naj ga častijo; in ljudje so postali meseni, polteni in hudičevski in so izključeni iz Božje navzočnosti.

50 Toda Bog je našim očetom razkril, da se morajo vsi ljudje pokesati.

51 In s svojim lastnim glasom je poklical našega očeta Adama, rekoč: Jaz sem Bog; jaz sem naredil svet in ljudi, preden so bili v mesu.

52 In rekel jim je tudi: Če se boste obrnili k meni in prisluhnili mojemu glasu in verjeli in se pokesali vseh svojih prestopkov in se krstili, in sicer z vodo, v imenu mojega edinorojenega Sina, ki ga navdajata milostljivost in resnica, ki je Jezus Kristus, edino ime, ki bo dano pod nebom, po katerem bo k človeškim otrokom prišla odrešitev, boste prejeli dar Svetega Duha in vse stvari prosili v njegovem imenu in kar ga boste prosili, vam bo dano.

53 In naš oče Adam je spregovoril Gospodu in rekel: Zakaj je tako, da se morajo ljudje pokesati in se krstiti v vodi? In Gospod je Adamu rekel: Glej, odpustil sem ti prestopek v edenskem vrtu.

54 Odslej se je med ljudmi govorilo, da je Božji Sin plačal odkupnino za izvirno krivdo, zaradi česar za grehe staršev ne morejo odgovarjati otroci, kajti od osnovanja sveta so čisti.

55 In Gospod je spregovoril Adamu, rekoč: Ker so tvoji otroci spočeti v grehu, in sicer tako se bo, ko bodo začeli odraščati, greh porajal v njihovih srcih in bodo okusili grenkobo, da bodo lahko znali ceniti dobro.

56 In dano jim je, da prepoznavajo dobro od hudega; zatorej lahko delujejo sami, dal pa sem vam še en zakon in zapoved.

57 Zatorej to učite svoje otroke, da se morajo vsi ljudje vsepovsod pokesati, ali pa nikakor ne morejo podedovati Božjega kraljestva, kajti tam ne more prebivati nič nečistega oziroma prebivati v njegovi navzočnosti; kajti v Adamovem jeziku mu je ime Človek Svetosti, njegovemu Edinorojencu pa je ime Sin človekov, in sicer Jezus Kristus, pravični Sodnik, ki bo prišel ob poldnevu časa.

58 Zato vam zapovedujem, da o teh stvareh prosto učite svoje otroke, rekoč:

59 Da zaradi prestopka pride padec, padec, ki bo prinesel smrt, in ker ste se v svet rodili z vodo in krvjo in duhom, ki sem ga napravil, in ste tako postali iz prahu živa duša, in sicer tako se morate ponovno roditi v nebeško kraljestvo z vodo in z Duhom in biti očiščeni s krvjo, in sicer s krvjo mojega Edinorojenca; da boste posvečeni vsakega greha in bili deležni besed večnega življenja v tem svetu in večnega življenja v prihodnjem svetu, in sicer nesmrtne slave.

60 Kajti z vodo izpolnjujete zapoved; po Duhu ste opravičeni, s krvjo pa ste posvečeni;

61 zato je dano, da biva v vas; zapis nebes; Tolažnik; miroljubne stvari nesmrtne slave; resnica o vsem; to, kar poživlja vse stvari, kar vse stvari oživlja, to, kar ve vse in ima vso moč glede na modrost, milost, resnico, pravico in presojo.

62 In sedaj, glej, povem ti: To je načrt odrešitve za vse ljudi preko krvi mojega Edinorojenca, ki bo prišel ob poldnevu časa.

63 In glej, vse ima svojo podobnost in vse je ustvarjeno in narejeno, da pričuje o meni, tako to, kar je posvetno, kot to, kar je duhovno; to, kar je na nebu zgoraj, in to, kar je na zemlji, in to, kar je v zemlji, in to, kar je pod zemljo, tako zgoraj kot spodaj: vse pričuje o meni.

64 In zgodilo se je, da je, potem ko je Gospod govoril z Adamom, našim očetom, Adam zaklical h Gospodu in ga je Gospodov Duh vzel in ga odvedel v vodo in je bil potopljen pod vodo in je bil vzdignjen iz vode.

65 In tako je bil krščen in nadenj se je spustil Božji Duh in tako se je rodil po Duhu in je bil njegov notranji človek poživljen.

66 In zaslišal je glas iz nebes, ki je rekel: Krstil si se z ognjem in s Svetim Duhom. To je zapis Očeta in Sina odslej in za vekomaj.

67 In ti si po redu njega, ki je bil brez začetka dni oziroma konca let, iz vse večnosti v vso večnost.

68 Glej, z menoj si eno, Božji sin; in tako lahko vsi postanejo moji sinovi. Amen.