1 In jaz, Abraham, sem imel urím in tumím, ki mi ga je Gospod, moj Bog, dal v Uru Kaldejcev;

2 in videl sem zvezde, da so zelo velike, in da je bila ena od njih najbližje Božjemu prestolu; in bilo je veliko vélikih, ki so bile blizu nje;

3 in Gospod mi je rekel: Té so vladajoče; in največja se imenuje Kolob, ker je v moji bližini, kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog; to sem postavil, da vodi vse tiste, ki pripadajo istemu redu kot ta, na kateri stojiš.

4 In Gospod mi je rekel, preko uríma in tumíma, da je Kolob na Gospodov način, glede na njegov čas in obdobja kroženja le-tega; da je en krožni obrat en dan za Gospoda po njegovem načinu merjenja, kar je tisoč let glede na čas, določen tej, na kateri stojiš. To je merjenje Gospodovega časa glede na Kolobovo merjenje.

5 In Gospod mi je rekel: Planet, ki je manjša luč, manjša od te, ki vlada dnevu, in sicer noči, je nad oziroma večji kot ta, na katerem stojiš glede na merjenje, kajti giblje se v počasnejšem ritmu; to je v redu, ker stoji nad zemljo, na kateri stojiš, zato merjenje njegovega časa ni tako veliko glede na njegovo število dni in mesecev in let.

6 In Gospod mi je rekel: Torej, Abraham, ti dve dejstvi obstajata, glej, tvoje oči to vidijo; dano ti je poznati čase merjenja in določeni čas, da, določeni čas zemlje, na kateri stojiš, in določeni čas večje luči, ki je določena, da vlada dnevu, in določeni čas manjše luči, ki je določena, da vlada noči.

7 Določeni čas manjše luči je torej daljši čas glede na njegovo merjenje, kot je merjenje časa zemlje, na kateri stojiš.

8 In kjer ti dve dejstvi obstajata, bo nad njima še eno dejstvo, to je, da bo še en planet, čigar merjenje časa bo še daljše;

9 in tako bo merjenje časa enega planeta nad drugim, dokler ne prideš blizu Koloba, Kolob pa je po merjenju Gospodovega časa; Kolob pa je postavljen blizu Božjega prestola, da vlada vsem tistim planetom, ki pripadajo istemu redu kakor ta, na katerem stojiš.

10 In dano ti je poznati določeni čas vseh zvezd, ki so postavljene, da dajejo svetlobo, dokler ne prideš v bližino Božjega prestola.

11 Tako sem jaz, Abraham, govoril z Gospodom, iz obličja v obličje, kakor človek govori z drugim; in povedal mi je o delih, ki so jih naredile njegove roke;

12 in rekel mi je: Sin moj, sin moj (in njegova roka je bila iztegnjena), glej, vse te ti bom pokazal. In roko mi je položil na oči in videl sem tiste stvari, ki jih je njegova roka ustvarila, ki jih je bilo veliko; in pred mojimi očmi so se množile in nisem mogel videti konca le-teh.

13 In rekel mi je: To je Šineha, ki je sonce. In rekel mi je: Kokob, ki je zvezda. In rekel mi je: Olea, ki je luna. In rekel mi je: Kokaubim, ki predstavlja zvezde oziroma vse velike luči, ki so na nebesnem svodu.

14 In bilo je v nočnem času, ko mi je Gospod spregovoril te besede: Pomnožil te bom, in tvoje potomstvo za teboj, kakor téle; in če ne moreš prešteti števila peska, takšno bo število tvojega potomstva.

15 In Gospod mi je rekel: Abraham, te stvari ti pokažem, preden greš v Egipt, da boš vse te besede lahko razglasil.

16 Če dve stvari obstajata in je ena nad drugo, so nad njima še večje stvari; zato je Kolob največja od vseh Kokaubim, ki si jih videl, ker je najbližje meni.

17 Torej, če sta dve stvari, ena nad drugo, in če je luna nad zemljo, potem je lahko, da nad njo obstaja planet oziroma zvezda; in ničesar ni, česar si Gospod, tvoj Bog, v srcu ne bi zadal, ne da bi to naredil.

18 Čeprav je naredil večjo zvezdo; kakor tudi, če sta dva duhova in je eden inteligentnejši od drugega, vendar ta dva duhova, navkljub temu, da je eden inteligentnejši od drugega, nimata začetka; obstajala sta prej, ne bosta imela konca, obstajala bosta potlej, kajti sta gnolaum oziroma večna.

19 In Gospod mi je rekel: Ti dve dejstvi obstajata, da sta dva duhova, od katerih je eden inteligentnejši od drugega; bo pa še eden, ki je inteligentnejši od obeh; jaz sem Gospod, tvoj Bog, jaz sem inteligentnejši od vseh teh.

20 Gospod, tvoj Bog, je poslal angela, da bi te rešil iz rok Elkenovega duhovnika.

21 Prebivam v njihovi sredi; sedaj sem zato prišel dol k tebi, da bi ti razglasil dela, ki so jih naredile moje roke, v čemer moja modrost prekaša vse te, kajti vladam v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj v vsej modrosti in razsodnosti, nad vsemi inteligencami, ki so jih tvoje oči videle od začetka; na začetku sem prišel dol sredi vseh inteligenc, ki si jih videl.

22 Sedaj je Gospod pokazal meni, Abrahamu, inteligence, ki so bile organizirane, preden je bil svet; in med vsemi temi jih je bilo veliko plemenitih in vélikih;

23 in Bog je videl te duše, da so bile dobre, in stal je v njihovi sredi in je rekel: Té si bom napravil za vladarje; kajti stal je med tistimi, ki so bili duhovi, in videl, da so dobri; in rekel mi je: Abraham, ti si eden izmed njih; ti si bil izvoljen, preden si se rodil.

24 In med njimi je stal eden, ki je bil kakor Bog, in tistim, ki so bili z njim, je rekel: Šli bomo dol, kajti tam je prostor, in vzeli bomo od teh snovi in naredili zemljo, na kateri bodo ti prebivali;

25 in s tem jih bomo preizkusili, da bomo videli, ali bodo storili vse, kar jim bo Gospod, njihov Bog, zapovedal;

26 in tisti, ki bodo obdržali svoje prvo stanje, bodo dobili še več; in tisti, ki svojega prvega stanja ne bodo obdržali, ne bodo imeli slave v istem kraljestvu s tistimi, ki so svoje prvo stanje obdržali; in tistim, ki obdržijo svoje drugo stanje, bo na njihovo glavo dodana slava na veke vekov.

27 In Gospod je rekel: Koga naj pošljem? In odgovoril je nekdo kakor Sin človekov: Tukaj sem, mene pošlji. In odgovoril je drugi in rekel: Tukaj sem, mene pošlji. In Gospod je rekel: Poslal bom prvega.

28 Drugi pa je bil jezen in ni obdržal svojega prvega stanja; in tistega dne mu jih je veliko sledilo.