109. razdelek
Molitev, darovana ob posvetitvi templja v Kirtlandu v Ohiu 27. marca 1836. Naslednja molitev je bila preroku glede na njegovo zapisano izjavo dana z razodetjem.
1–5 Tempelj Kirtland je bil zgrajen kot kraj, kamor bo prihajal Sin človekov. 6–21 To naj bo hiša molitve, posta, vere, učenja, slave in reda ter Božja hiša. 22–33 Da bi bili neskesani, ki nasprotujejo Gospodovemu ljudstvu, zmedeni. 34–42 Da bi sveti šli naprej v moči, da bodo pravične zbrali v Sionu. 43–53 Da bi bili sveti rešeni strašnih stvari, ki se bodo v poslednjih dneh izlile na hudobne. 54–58 Da bi bili narodi in ljudstva in cerkve pripravljeni na evangelij. 59–67 Da bi bili Judje, Lamanci in ves Izrael odkupljeni. 68–80 Da bi bili sveti okronani s slavo in častjo in dosegli večno odrešitev.
1 Hvala bodi tvojemu imenu, o Gospod, Izraelov Bog, ki izpolnjuješ zavezo in izkazuješ milost svojim služabnikom, ki z vsem srcem hodijo pokončno pred teboj —
2 ti, ki si svojim služabnikom zapovedal, naj na tem kraju [v Kirtlandu] zgradijo hišo tvojemu imenu.
3 In sedaj vidiš, o Gospod, da so tvoji služabniki naredili glede na tvojo zapoved.
4 In sedaj te prosimo, Sveti Oče, v imenu Jezusa Kristusa, Sina tvojega naročja, v imenu katerega edino lahko človeški otroci prejmejo odrešitev, te prosimo, o Gospod, sprejmi to hišo, delo rok nas, svojih služabnikov, katero si nam zapovedal zgraditi.
5 Kajti veš, da smo to delo opravili sredi velike stiske; in v svoji revščini smo dajali od svojega imetja, da smo zgradili hišo tvojemu imenu, da bo Sin človekov lahko imel kraj, da se bo prikazal svojemu ljudstvu.
6 In kakor si rekel v razodetju, ki si nam ga dal, imenujoč nas svoje prijatelje, rekoč: Skličite svoje svečano zborovanje, kakor sem vam zapovedal;
7 in ker vsi nimajo vere, marljivo iščite in drug drugega učite besede modrosti; da, besede modrosti iščite v najboljših knjigah, iščite znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero;
8 organizirajte se; pripravite vse potrebno in ustanovite hišo, in sicer hišo molitve, hišo posta, hišo vere, hišo učenja, hišo slave, hišo reda, hišo Boga;
9 da bodo vaši prihodi lahko v Gospodovem imenu, da bodo vaši odhodi lahko v Gospodovem imenu, da bodo vsi vaši pozdravi lahko v Gospodovem imenu, z dvignjenimi rokami k Najvišjemu —
10 in sedaj, Sveti Oče, te prosimo, da pomagaš nam, svojemu ljudstvu, s svojo milostljivostjo, da skličeš naše svečano zborovanje, da bo lahko storjeno v tvojo čast in da boš to, Bog, sprejel;
11 in na način, da nas boš v svojih očeh lahko spoznal za vredne, da bomo zagotovili izpolnitev obljub, ki si jih dal nam, svojemu ljudstvu, v razodetjih, ki so nam bila dana;
12 da bo tvoja slava lahko počivala nad tvojim ljudstvom in nad to tvojo hišo, ki ti jo sedaj posvečamo, da bo lahko posvečena in blagoslovljena, da bo sveta, in da bo tvoja sveta navzočnost lahko nenehno v tej hiši;
13 in da bodo vsi ljudje, ki bodo prestopili prag Gospodove hiše, lahko čutili tvojo moč in se čutili primorane priznati, da si jo ti posvetil in da je to tvoja hiša, kraj tvoje svetosti.
14 In ali boš, Sveti Oče, dovolil, da bodo vsi tisti, ki bodo v tej hiši častili, lahko poučeni o besedah modrosti iz najboljših knjig in da bodo lahko iskali znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero, kakor si rekel;
15 in da bodo v tebi lahko rasli in prejeli polnost Svetega Duha in se organizirali glede na tvoje zakone in bodo pripravljeni prejeti vse potrebno;
16 in da bo ta hiša lahko hiša molitve, hiša posta, hiša vere, hiša slave in Boga, in sicer tvoja hiša;
17 da bodo vsi prihodi tvojega ljudstva v to hišo lahko v Gospodovem imenu;
18 da bodo vsi njihovi odhodi iz te hiše lahko v Gospodovem imenu;
19 in da bodo vsi njihovi pozdravi lahko v Gospodovem imenu, s svetimi rokami, dvignjenimi k Najvišjemu;
20 in ne bo dovoljeno, da bi kaj nečistega prišlo v tvojo hišo, da bi jo omadeževalo;
21 in če se tvoje ljudstvo pregreši, kdor koli od njih, naj se naglo pokesa in se vrne k tebi in najde naklonjenost v tvojih očeh in se vrne k blagoslovom, za katere si odredil, da se bodo izlili na tiste, ki te bodo častili v tvoji hiši.
22 In prosimo te, Sveti Oče, da bodo tvoji služabniki iz te hiše lahko izšli oboroženi s tvojo močjo in da bo na njih tvoje ime in jih bo obdajala tvoja slava in bodo zanje skrbeli tvoji angeli;
23 in s tega kraja lahko odnesejo silno velike in sijajne novice, v resnici, na konce zemlje, da bodo lahko vedeli, da je to tvoje delo in da si ponudil svojo roko, da bi izpolnil to, o čemer si govoril po ustih prerokov glede poslednjih dni.
24 Prosimo te, Sveti Oče, postavi ljudstvo, ki bo častilo in spoštljivo nosilo ime in položaj v tej tvoji hiši, za vse rodove in večnost;
25 da nobeno orožje, oblikovano proti njim, ne bo uspelo; da bo ta, ki jim koplje jamo, sam padel vanjo;
26 da nobena hudobna zveza ne bo imela moči, da bi se dvignila in premagala tvoje ljudstvo, kateremu bo v tej hiši dano tvoje ime;
27 in če bo katero ljudstvo vstalo zoper to ljudstvo, da se bo zoper njih razvnela tvoja jeza;
28 in če bodo to ljudstvo udarili, boš ti udaril njih; bojeval se boš za svoje ljudstvo, kakor si se na dan bitke, da bodo lahko rešeni iz rok vseh svojih sovražnikov;
29 prosimo te, Sveti Oče, zmedi in osupni in osramoti in zbegaj vse tiste, ki trosijo lažniva poročila v tujini, po svetu, proti tvojemu služabniku oziroma služabnikom, če se ne bodo pokesali, ko jim bo v ušesa oznanjen večni evangelij;
30 in da bodo vsa njihova dela lahko izničena in jih bo odnesla toča in sodbe, ki jih boš v svoji jezi poslal nadnje, da bo konec laganju in obrekovanju zoper tvoje ljudstvo.
31 Kajti veš, O Gospod, da so tvoji služabniki nedolžni pred teboj, ker so pričevali o tvojem imenu, zaradi česar so to utrpeli.
32 Zato pred teboj prosimo za celotno in popolno rešitev izpod tega jarma;
33 razkleni ga, o Gospod, razkleni ga z vratu svojih služabnikov, s svojo močjo, da se bomo dvignili sredi tega rodu in delali tvoje delo.
34 O Jehova, usmili se tega ljudstva in ker vsi ljudje grešijo, svojemu ljudstvu odpusti prestopke in naj bodo vekomaj izbrisani.
35 Naj bo maziljenje tvojih duhovnikov na njih pečateno z močjo z višave.
36 Naj se na njih izpolni prav kakor na tistih na binkoštni dan; naj se na tvoje ljudi izlije dar jezikov, in sicer jeziki, kakor plameni, ki so se razdelili, in tolmačenje le-teh.
37 In tvoja hiša naj bo napolnjena kakor s šumenjem mogočnega vetra s tvojo slavo.
38 Na svoje služabnike daj pričevanje o zavezi, da bodo, ko bodo šli ven in razglašali tvojo besedo, lahko zapečatili postavo in pripravili srca tvojih svetih za vse tiste sodbe, ki jih boš kmalu poslal v srdu nad prebivalce zemlje zaradi njihovih prestopkov, da tvoje ljudstvo v dnevu stiske ne bo izgubilo poguma.
39 In v katero koli mesto bodo tvoji služabniki prišli in bo ljudstvo tistega mesta njihovo pričevanje sprejelo, naj bo nad tem mestom tvoj mir in tvoja odrešitev; da bodo iz tistega mesta lahko izbrali pravične, da bodo lahko prišli v Sion, oziroma v njegove kole, kraje tvojega srečanja, s pesmimi o večni radosti;
40 in dokler to ne bo dovršeno, naj tvoje sodbe ne doletijo tega mesta.
41 In v katero koli mesto bodo tvoji služabniki vstopili in ljudje tega mesta pričevanja tvojih služabnikov ne bodo sprejeli in jih bodo tvoji služabniki posvarili, naj se rešijo pred tem neubogljivim rodom, naj bo s tem mestom glede na to, kar si govoril po ustih svojih prerokov.
42 Toda reši, o Jehova, te rotimo, svoje služabnike iz njihovih rok in jih očisti njihove krvi.
43 O Gospod, ne radostimo se v pogubi svojih soljudi; njihove duše so pred teboj dragocene;
44 toda tvoja beseda se mora izpolniti. Svojim služabnikom pomagaj, da bodo s pomočjo tvoje milostljivosti rekli: Zgôdi se tvoja volja, o Gospod, in ne naša.
45 Vemo, da si po ustih svojih prerokov govoril strašne stvari glede hudobnih v poslednjih dneh — da boš neizmerno izlil svoje sodbe;
46 zato, o Gospod, reši svoje ljudstvo pred stisko hudobnih; svojim služabnikom omogoči zapečatiti postavo in zavezati pričevanje, da bodo lahko pripravljeni na dan požiga.
47 Prosimo te, Sveti Oče, spomni se tistih, ki so jih prebivalci okraja Jackson v Misuriju pregnali z ozemlja njihove dediščine, in razkleni, o Gospod, ta jarem stiske, ki jim je bil nadet.
48 Ti veš, o Gospod, da so jih hudobneži hudo zatirali in prizadeli; in v srcu jočemo zaradi žalosti zaradi njihovih bridkih bremen.
49 O Gospod, kako dolgo boš dopuščal, da bo to ljudstvo prenašalo to stisko in da se bodo klici njihovih nedolžnih dvigali v tvoja ušesa in njihova kri prihajala v pričevanje predte in ne boš pokazal svojega pričevanja v njihovo podporo?
50 Usmili se, o Gospod, hudobne drhali, ki je tvoje ljudstvo pregnala, da ne bodo več plenili, da se bodo lahko pokesali svojih grehov, če se bo sploh možno pokesati;
51 če pa se ne bodo, razkrij svojo roko, o Gospod, in odkupi tisto, kar si določil za Sion za svoje ljudstvo.
52 In če ne more biti drugače, zato da se stvar tvojega ljudstva pred teboj ne bo izjalovila, naj se razvname tvoja jeza in jih doleti tvoja togota, da bodo odmrli, tako korenina kot veja, pod nebom;
53 če pa se bodo pokesali, si milostljiv in milosten in boš svoj srd odvrnil, ko boš pogledal obraz svojega Maziljenca.
54 Usmili se, o Gospod, vseh narodov zemlje; usmili se vladarjev naše dežele; naj bodo tista načela, ki so jih naši očetje tako častno in plemenito branili, namreč ustavo naše dežele, vekomaj postavljena.
55 Spomni se kraljev, princev, plemenitih in vélikih zemlje in vseh ljudi in cerkva, vseh revnih, pomoči potrebnih in prizadetih zemlje;
56 da se jim bo omehčalo srce, ko bodo tvoji služabniki šli iz tvoje hiše, o Jehova, da bodo pričevali o tvojem imenu; da se bodo njihovi predsodki umaknili pred resnico in bo tvoje ljudstvo prejelo naklonjenost v očeh vseh;
57 da bodo vsi konci zemlje lahko vedeli, da smo mi, tvoji služabniki, slišali tvoj glas in da si nas ti poslal;
58 da bodo izmed vseh teh tvoji služabniki, Jakobovi sinovi, lahko izbrali pravične, da bodo zgradili sveto mesto tvojemu imenu, kakor si jim zapovedal.
59 Prosimo te, da Sionu določiš druge kole poleg tega, ki si ga določil, da se bo zbiranje tvojega ljudstva odvijalo v veliki moči in veličastju, da bo tvoje delo pospešeno v pravičnosti.
60 Te besede smo sedaj, o Gospod, izgovorili pred teboj glede razodetij in zapovedi, ki si jih dal nam, ki se imamo za druge narode.
61 Toda ti veš, da gojiš veliko ljubezen do Jakobovih otrok, ki so bili dolgo razkropljeni po gorah, na oblačen in temen dan.
62 Zato te prosimo, da se usmiliš Jakobovih otrok, da se bo s to uro lahko začela odkupitev Jeruzalema;
63 in se bo jarem suženjstva lahko začel razklepati z Davidove hiše;
64 in se bodo Judovi otroci lahko začeli vračati v dežele, ki si jih dal Abrahamu, njihovemu očetu.
65 In napravi, da se bodo Jakobovi ostanki, ki so bili zaradi svojega prestopka prekleti in udarjeni, spreobrnili iz svojega divjega in primitivnega stanja v polnost večnega evangelija;
66 da bodo lahko odložili orožje prelivanja krvi in prenehali s svojimi upori.
67 In da bodo vsi razkropljeni Izraelovi ostanki, ki so bili pregnani na konce zemlje, spoznali resnico, verjeli v Mesija in bili odkupljeni iz zatiranja in se radostili pred teboj.
68 O Gospod, spomni se svojega služabnika, Josepha Smitha ml., in vseh njegovih stisk in preganjanj — kako se je z Jehovom zavezal in se ti zaobljubil, o mogočni Jakobov Bog — in zapovedi, ki si mu jih dal, in da si je iskreno prizadeval izpolnjevati tvojo voljo.
69 Usmili se, o Gospod, njegove žene in otrok, da bodo lahko povzdignjeni v tvoji navzočnosti in ohranjeni po tvoji skrbni roki.
70 Usmili se vseh njihovih bližnjih sorodnikov, da se bodo njihovi predsodki lahko razblinili in bodo odplavljeni kakor s povodnijo; da se bodo lahko spreobrnili in bodo odkupljeni z Izraelom in vedeli, da si ti Bog.
71 Spomni se, o Gospod, predsednikov, in sicer vseh predsednikov tvoje cerkve, da jih bo tvoja desnica lahko povzdignila z vsemi njihovimi družinami in njihovimi bližnjimi sorodniki, da se bo njihovo ime nadaljevalo in bo ostalo v večnem spominu iz roda v rod.
72 Spomni se vse svoje cerkve, o Gospod, z vsemi njihovimi družinami in vsemi njihovimi bližnjimi sorodniki, z vsemi njihovimi bolnimi in prizadetimi, z vsemi revnimi in krotkimi zemlje; da bo kraljestvo, ki si ga postavil brez rok, lahko postalo velika gora in bo napolnilo vso zemljo;
73 da bo tvoja cerkev lahko izšla iz temne puščave in zasijala, svetla kot luna, jasna kot sonce in strašna kot vojska s prapori;
74 in bo ozaljšana kot nevesta za tisti dan, ko boš odstrl nebesa in napravil, da se bodo gore ob tvoji navzočnosti znižale in da se bodo doline vzdignile, da se bodo težko prehodni kraji zravnali; da bo tvoja slava po vsej zemlji;
75 da bomo, ko bo trobenta zatrobila za mrtve, vzeti na oblak, da se bomo srečali s teboj, da bomo vekomaj lahko z Gospodom;
76 da bodo naša oblačila lahko čista, da bomo lahko oblečeni v oblačila pravičnosti, s palmovimi listi v roki in krono slave na glavi in žéli večno radost za vse svoje trpljenje.
77 O Gospod Bog Vsemogočni, usliši nas v teh naših prošnjah in nam odgovori iz nebes, svojega svetega bivališča, kjer iz večnosti v večnost sediš na prestolu s slavo, častjo, močjo, veličastjem, mogočnostjo, gospostvom, resnico, pravico, sodbo, milostjo in neskončnostjo polnosti.
78 O usliši, o usliši, o usliši nas, o Gospod! In usliši te prošnje in sprejmi posvetitev te hiše tebi, delo naših rok, ki smo jo zgradili tvojemu imenu;
79 in tudi to cerkev, da ji boš dal svoje ime. In z močjo svojega Duha nam pomagaj, da se bomo s svojimi glasovi pridružili tistim svetlim, sijočim serafom okrog tvojega prestola z vzkliki slavljenja, pojoč: Hozána Bogu in Jagnjetu!
80 In ti, tvoji maziljeni, naj bodo oblečeni v odrešitev in tvoji sveti naj glasno vzklikajo od radosti. Amen in amen.