1 In zgodilo se je, da Lamanci niso šli ponovno v bitko, dokler ni minilo naslednjih deset let. In glejte, svoje ljudstvo, Nefijce, sem zaposlil, da so svoja ozemlja in svoje orožje pripravljali na čas bitke.

2 In zgodilo se je, da mi je Gospod rekel: Kliči temu ljudstvu — pokesajte se in pridite k meni in se krstite in spet zgradite mojo cerkev in prizanešeno vam bo.

3 In klical sem temu ljudstvu, toda bilo je zaman; in niso spoznali, da je bil Gospod tisti, ki jim je prizanesel in jim dal priložnost za kesanje. In glejte, postali so trdosrčni do Gospoda, svojega Boga.

4 In zgodilo se je, da mi je, potem ko je minilo to deseto leto, kar je bilo skupaj tristo in šestdeset let od Kristusovega prihoda, lamanski kralj poslal pismo, ki mi je dalo vedeti, da se pripravljajo, da se bodo znova prišli bojevat zoper nas.

5 In zgodilo se je, da sem dal svoje ljudstvo zbrati v deželi Opustošenje, v mestu, ki je bilo na mejah pri ozkem prelazu, ki je vodil v deželo na jugu.

6 In tam smo namestili svoje čete, da bi ustavili lamanske čete, da si ne bi prisvojili kakšne od naših dežel; zato smo z vsemi svojimi silami utrdili obrambo pred njimi.

7 In zgodilo se je, da so v tristo in enainšestdesetem letu Lamanci prišli v mesto Opustošenje, da bi se bojevali zoper nas; in zgodilo se je, da smo jih v tistem letu premagali, tako da so se spet vrnili v svoje lastne dežele.

8 In v tristo in dvainšestdesetem letu so spet prišli v bitko. In spet smo jih premagali in jih veliko število pobili in njihove mrtve smo pometali v morje.

9 In sedaj, zaradi te velike stvari, ki jo je moje ljudstvo, Nefijci, napravilo, so se začeli bahati z lastno močjo in začeli zaprisegati pri nebesih, da bodo maščevali kri svojih bratov, ki so jih sovražniki pobili.

10 In pri nebesih in tudi pri Božjem prestolu so zaprisegli, da se bodo šli bojevat zoper sovražnike in jih bodo izbrisali z obličja dežele.

11 In zgodilo se je, da sem jaz, Mormon, v celoti zavrnil, da bi bil odslej poveljnik in vodja tega ljudstva zaradi njihove hudobije in gnusobe.

12 Glejte, vodil sem jih, navkljub njihovi hudobiji sem jih velikokrat vodil v bitko in sem jih imel rad, glede na Božjo ljubezen, ki je bila v meni, z vsem srcem; in ves dan sem v molitvi k Bogu zanje izlival svojo dušo; vendar je bilo to brez vere zaradi njihove trdosrčnosti.

13 In trikrat sem jih rešil iz rok njihovih sovražnikov in niso se pokesali svojih grehov.

14 In ko so zaprisegli pri vsem, kar jim je naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus prepovedal, da bodo šli v bitko nad sovražnike in se maščevali za kri svojih bratov, glejte, je k meni prišel Gospodov glas, rekoč:

15 Maščevanje je moje in jaz bom povrnil; in ker se to ljudstvo ni pokesalo, potem ko sem jih rešil, glejte, bodo izbrisani z obličja zemlje.

16 In zgodilo se je, da sem v celoti zavrnil, da bi šel nad svoje sovražnike; in storil sem, prav kakor mi je Gospod zapovedal; in bil sem kakor nemočna priča, da sem svetu pričeval o tem, kar sem videl in slišal, glede na razodetja Duha, ki je pričeval o tem, kar bo prišlo.

17 Zato pišem vam, drugi narodi, in tudi tebi, Izraelova hiša, ko se bo to delo začelo, da se boste kmalu pripravili na vrnitev v deželo svoje dediščine;

18 da, glejte, pišem vam, vsem koncem zemlje; da, vam, dvanajst Izraelovih rodov, ki vam bodo po vaših delih sodili dvanajsteri, ki jih je Jezus v jeruzalemski deželi izvolil za svoje učence.

19 In pišem tudi ostanku tega ljudstva, kateremu bodo prav tako sodili dvanajsteri, ki jih je Jezus izvolil v tej deželi; in njim bodo sodili oni drugi dvanajsteri, ki jih je Jezus izvolil v jeruzalemski deželi.

20 In to mi razodeva Duh, zato pišem vsem vam. In zaradi tega vam pišem, da boste vedeli, da morate vsi stati pred Kristusovim sodnim stolom, da, vsaka duša, ki pripada vsej Adamovi človeški družini; in morate stati, da se vam bo sodilo po vaših delih, naj so bila dobra ali húda.

21 In da bi tudi verjeli v evangelij Jezusa Kristusa, ki ga boste imeli med vami; in da bodo tudi Judje, Gospodovo ljudstvo zaveze, imeli še eno pričo poleg njega, ki so ga videli in slišali, tistega Jezusa, ki so ga umorili, ki je bil sam Kristus in sam Bog.

22 In želel bi, da bi vse vas konce zemlje prepričal, da bi se pokesali in se pripravili, da boste stali pred Kristusovim sodnim stolom.