5. poglavje
Jakob navaja Zenosa v zvezi s prispodobo o gojeni in divji oljki. — Sta podoba Izraela in drugih narodov. — Izraelova razkropitev in zbiranje sta bila predvidena. — S tem so mišljeni Nefijci in Lamanci in vsa Izraelova hiša. — Drugi narodi bodo vcepljeni v Izrael. — Nazadnje bo vinograd požgan. Med letoma 544 in 421 pr. Kr.
1 Glejte, bratje moji, mar ne pomnite, da ste brali besede preroka Zenosa, ki jih je govoril Izraelovi hiši, rekoč:
2 Prisluhni, o Izraelova hiša, in poslušaj besede mene, Gospodovega preroka!
3 Kajti glej, tako govori Gospod, primerjal te bom, o Izraelova hiša, z gojeno oljko, ki jo je človek vzel in jo negoval v svojem vinogradu; in rasla je in se starala in začela odmirati.
4 In zgodilo se je, da je gospodar vinograda šel in videl je, da je njegova oljka začela odmirati; in rekel je: Obrezal jo bom in jo okopal in jo negoval, da bi morda pognala mlade in nežne veje in ne odmrla.
5 In zgodilo se je, da jo je obrezal in jo okopal in jo negoval glede na svojo besedo.
6 In zgodilo se je, da je po veliko dneh začela nekoliko poganjati mlade in nežne veje; toda glejte, glavni vrh le-te je začel odmirati.
7 In zgodilo se je, da je gospodar vinograda to videl in je svojemu služabniku rekel: Žalosti me, da bi izgubil to drevo; zatorej pojdi in odlomi veje z divje oljke in mi jih prinesi semkaj; in odlomila bova tiste glavne veje, ki so se začele sušiti, in vrgla jih bova v ogenj, da bodo zgorele.
8 In glej, govori Gospod vinograda, odnesel bom veliko teh mladih in nežnih vej in jih vcepil, kamor me bo volja; in ni pomembno, če bo tako, da bo korenina tega drevesa odmrla, si bom ohranil sad le-tega; zatorej bom vzel te mlade in nežne veje in jih vcepil, kamor me bo volja.
9 Vzemi veje divje oljke in jih vcepi na mesto le-teh; in te, ki sem jih odlomil, bom vrgel v ogenj in jih sežgal, da ne bodo v napoto na tleh mojega vinograda.
10 In zgodilo se je, da je služabnik Gospoda vinograda storil glede na besedo Gospoda vinograda in vcepil veje divje oljke.
11 In Gospod vinograda je naročil, naj se jo okoplje in obreže in neguje, rekoč svojemu služabniku: Žalosti me, da bi izgubil to drevo; da bi zatorej morda ohranil korenine le-tega, da ne bi odmrle, da bi si jih ohranil, sem to napravil.
12 Zatorej pojdi svojo pot; pazi na drevo in ga neguj glede na moje besede.
13 In té bom dal v najskrajnejši del mojega vinograda, kamor me bo volja, to tebi nič mar; in to storim, da si bom lahko ohranil naravne veje drevesa; in da si bom lahko shranil tudi sad le-tega za prihodnje obdobje; kajti žalosti me, da bi izgubil to drevo in sad le-tega.
14 In zgodilo se je, da je šel Gospod vinograda svojo pot in skril naravne veje gojene oljke v najskrajnejše dele vinograda, nekatere v enega in nekatere v drugega, glede na svojo voljo in zadovoljstvo.
15 In zgodilo se je, da je minilo veliko časa in Gospod vinograda je svojemu služabniku rekel: Pridi, pojdiva dol v vinograd, da bova v vinogradu lahko delala.
16 In zgodilo se je, da sta Gospod vinograda in tudi služabnik šla delat v vinograd. In zgodilo se je, da je služabnik svojemu gospodarju rekel: Glej, poglej sem; glej drevo!
17 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda pogledal in videl drevo, v katerega so bile vcepljene divje oljčne veje; in pognalo je in začelo dajati sad. In videl je, da je dobro; in sad le-tega je bil kakor naravni sad.
18 In služabniku je rekel: Glej, veje divjega drevesa so jemale sok korenine le-tega, da je korenina le-tega dajala veliko moči; in zaradi veliko moči korenine le-tega, so divje veje obrodile gojen sad. Če torej teh vej ne bi vcepila, bi drevo le-te odmrlo. In sedaj, glej, shranil bom veliko sadu, ki ga je obrodilo drevo le-te; in sad le-tega si bom shranil za prihodnje obdobje.
19 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda služabniku rekel: Pridi, pojdiva v najskrajnejši del vinograda in poglejva, če niso morda tudi naravne veje drevesa obrodile veliko sadu, da si bom sad le-tega lahko shranil za prihodnje obdobje.
20 In zgodilo se je, da sta šla, kamor je gospodar skril naravne veje drevesa in služabniku je rekel: Glej te; in videl je prvo, da je obrodilo veliko sadu; in videl je tudi, da je bil dober. In služabniku je rekel: Vzemi od sadu le-tega in ga shrani za prihodnje obdobje, da si ga bom lahko ohranil; kajti glej, je rekel, ves ta čas sem ga negoval in obrodilo je veliko sadu.
21 In zgodilo se je, da je služabnik svojemu gospodarju rekel: Kako da si prišel semkaj posadit to drevo oziroma to vejo z drevesa? Kajti glej, bil je najrevnejši kos zemljišča v vsem vinogradu.
22 In Gospod vinograda mu je rekel: Ne svetuj mi; vedel sem, da je reven kos zemlje; zatorej sem ti rekel, da sem jo ves ta čas negoval in vidiš, da je obrodila veliko sadu.
23 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda svojemu služabniku rekel: Poglej semkaj; glej, prav tako sem zasadil še eno vejo z drevesa; in veš, da je bil ta kos zemlje revnejši od prvega. Toda, poglej drevo! Ves ta čas sem ga negoval in obrodilo je veliko sadu; zato ga naberi in shrani za prihodnje obdobje, da si ga bom lahko ohranil.
24 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda svojemu služabniku spet rekel: Poglej semkaj in glej tudi drugo vejo, ki sem jo zasadil; glej, da sem jo tudi negoval in obrodila je sad.
25 In služabniku je rekel: Poglej semkaj in glej zadnjo! Glej, to sem zasadil na dober kos zemlje in ves ta čas sem jo negoval in samo del drevesa je obrodil gojen sad, drugi del drevesa pa je obrodil divji sad; glej, to drevo sem negoval kakor druga.
26 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda služabniku rekel: Odlomi veje, ki niso obrodile dobrega sadu, in jih vrzi v ogenj.
27 Toda glej, služabnik mu je rekel: Obreživa jo in okopljiva jo in jo še malo negujva, da ti morda obrodi dober sad, da ga boš shranil za prihodnje obdobje.
28 In zgodilo se je, da sta Gospod vinograda in služabnik Gospoda vinograda negovala ves sad vinograda.
29 In zgodilo se je, da je minilo veliko časa in Gospod vinograda je svojemu služabniku rekel: Pridi, pojdiva dol v vinograd, da bova spet delala v vinogradu. Kajti glej, čas se približuje in kmalu pride konec; zatorej si moram sad shraniti za prihodnje obdobje.
30 In zgodilo se je, da sta šla Gospod vinograda in služabnik v vinograd; in prišla sta do drevesa, katerega naravne veje so bile odlomljene in divje veje so bile vcepljene; in glej, drevo so težili vse vrste sadovi.
31 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda okusil sad, vsako vrsto glede na njegovo število. In Gospod vinograda je rekel: Glej, ves ta čas sva negovala to drevo in precej sadu sem si shranil za prihodnje obdobje.
32 Toda glej, tokrat je obrodilo veliko sadu in od tega ni nobenega, ki bi bil dober. In glej, tu so vse vrste slabi sadovi; in nič mi ne koristi navkljub vsemu najinemu delu; in sedaj me žalosti, da bi to drevo izgubil.
33 In Gospod vinograda je služabniku rekel: Kaj naj narediva z drevesom, da bom zase spet lahko ohranil dober sad le-tega?
34 In služabnik je svojemu gospodarju rekel: Glej, ker si vcepil veje divje oljke, so hranile korenine, da so žive in niso odmrle; zatorej vidiš, da so še dobre.
35 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda svojemu služabniku rekel: Drevo mi nič ne koristi in korenine le-tega mi nič ne koristijo, dokler bo obrodilo slab sad.
36 Vendar vem, da so korenine dobre in za svoj lastni namen sem jih ohranil; in zaradi njihove velike moči so doslej na divjih vejah obrodile dober sad.
37 Toda glej, divje veje so se razrasle in prerastle korenine le-tega; in ker so divje veje prehitele korenine le-tega, je obrodilo veliko slabega sadu; in ker je obrodilo veliko slabega sadu, vidiš, da začenja odmirati; in kmalu bo dozorelo, da bo vrženo v ogenj, če ne bova z njim nekaj storila, da ga ohraniva.
38 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda svojemu služabniku rekel: Pojdiva dol v najskrajnejše dele vinograda in poglejva, ali so naravne veje prav tako obrodile slab sad.
39 In zgodilo se je, da sta šla v najskrajnejše dele vinograda. In zgodilo se je, da sta videla, da se je tudi sad naravnih vej izpridil; da, s prve in druge in tudi zadnje; in vse so se izpridile.
40 In divji sad zadnje je prerasel tisti del drevesa, ki je obrodil dober sad, da se je veja celo posušila in odmrla.
41 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda zajokal in služabniku rekel: Kaj več bi še lahko storil za svoj vinograd?
42 Glej, vedel sem, da se je ves sad vinograda, razen teh, izpridil. Sedaj pa so se tudi te, ki so nekoč obrodile dober sad, izpridile; in sedaj vse moje drevje v vinogradu ni dobro za nič drugega, kot da se ga poseka in vrže v ogenj.
43 In glej to zadnje, katerega veja se je posušila, sem zasadil na dober kos zemlje; da, in sicer na tega, ki sem ga izvolil nad vsemi drugimi deli zemljišča mojega vinograda.
44 In vidiš, da sem posekal tudi to, kar je bilo v napoto na tem kosu zemlje, da bom to drevo posadil na mesto le-tega.
45 In vidiš, da je del le-tega obrodil dober sad in del le-tega je obrodil divji sad; in ker vej le-tega nisem odlomil in jih vrgel v ogenj, glej, so prerasle dobro vejo, da se je posušila.
46 In sedaj, glej, navkljub vsej skrbi, ki sva jo posvečala mojemu vinogradu, so se drevesa le-tega izpridila, da ne obrodijo dobrega sadu; in upal sem, da bom te ohranil, da si bom sad le-teh shranil za prihodnje obdobje. Toda, glej, postale so kakor divja oljka in nimajo druge vrednosti, kakor da se jih poseka in vrže v ogenj; in žalosti me, da bi jih moral izgubiti.
47 Toda kaj več bi še lahko storil za svoj vinograd? Mar sem polenil svojo roko, da ga nisem negoval? Ne, negoval sem ga in okopaval sem ga in obrezoval sem ga in gnojil sem ga; in skoraj ves dan sem iztegoval roko in bliža se konec. In žalosti me, da bi moral posekati vsa drevesa svojega vinograda in jih vreči v ogenj, da bodo zgorela. Kdo je, ki je izpridil moj vinograd?
48 In zgodilo se je, da je služabnik svojemu gospodarju rekel: Mar ni prevzetnost tvojega vinograda — mar niso veje le-tega prehitele korenin, ki so dobre? In ker so veje prehitele korenine le-tega, glej, so rasle hitreje kot moč korenin in si jemale moč. Glej, pravim, mar ni to vzrok, da so se drevesa tvojega vinograda izpridila?
49 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda služabniku rekel: Pojdiva in posekajva drevesa vinograda in jih vrziva v ogenj, da ne bodo v napoto na tleh mojega vinograda, kajti vse sem storil. Kaj več bi še lahko storil za svoj vinograd?
50 Toda, glejte, služabnik je Gospodu vinograda rekel: Prizanesi mu še malo.
51 In Gospod je rekel: Da, malo mu bom še prizanesel, kajti žalosti me, da bi izgubil drevesa svojega vinograda.
52 Zatorej vzemiva veje teh, ki sem jih zasadil v najskrajnejše dele svojega vinograda, in jih vcepiva v drevo, iz katerega so prišle; in z drevesa odlomiva tiste veje, katerih sad je nadvse grenak, in na mesto le-teh vcepiva naravne veje drevesa.
53 In to bom storil, da drevo ne odmre, da si morda ohranim korenine le-tega za svoj lastni namen.
54 In glej, korenine naravnih vej drevesa, ki sem jih zasadil, kamor me je bila volja, so še žive; da bi jih zatorej tudi lahko ohranil za svoj lastni namen, bom odvzel veje s tega drevesa in jih vcepil vanje. Da, vanje bom vcepil veje s prvotnega drevesa, da bom zase lahko ohranil tudi korenine, da mi morda, ko bodo zadosti močne, obrodijo dober sad in morda bom še slavil v sadu svojega vinograda.
55 In zgodilo se je, da sta vzela z naravnega drevesa, ki je podivjalo, in vcepila v naravna drevesa, ki so prav tako podivjala.
56 In prav tako sta vzela z naravnih dreves, ki so podivjala, in vcepila v prvotno drevo.
57 In Gospod vinograda je služabniku rekel: Ne lomi divjih vej z dreves, razen tistih, ki so nadvse grenka; in vanje boš vcepil glede na to, kar sem rekel.
58 In spet bova negovala drevesa vinograda in obrezala bova veje le-tega; in z dreves bova odlomila tiste veje, ki so dozorele, da morajo odmreti, in jih vrgla v ogenj.
59 In to delam, da bi se morda korenine le-tega okrepile, ker so dobre; in da morda zaradi zamenjanih vej dobro prevlada slabo.
60 In ker sem ohranil naravne veje in korenine le-teh in ker sem naravne veje spet vcepil v njihovo prvotno drevo in sem ohranil korenine njihovega prvotnega drevesa, da morda drevje mojega vinograda spet obrodi dober sad; in da se bom spet lahko radostil v sadu mojega vinograda in da se bom lahko silno radostil, da sem ohranil korenine in veje prvega sadu —
61 zatorej pojdi in skliči služabnike, da bomo marljivo, s svojo močjo delali v vinogradu, da bomo pripravili pot, da mi bo spet lahko obrodil naravni sad, naravni sad, ki je dober in med vsemi drugimi sadovi najdragocenejši.
62 Zatorej pojdimo in tokrat zadnjič delajmo z vso močjo, kajti glejte, bliža se konec in to je poslednjič, da bom obrezal svoj vinograd.
63 Vcepite veje; začnite pri zadnjih, da bodo prve in da bodo prve zadnje in okopljite drevesa, tako stara kot mlada, prva in zadnja; in zadnja in prva, da bodo vsa poslednjič še enkrat negovana.
64 Zatorej jih še poslednjič okopljite in jih obrežite in jih pognojite, kajti bliža se konec. In če bo tako, da bodo ti zadnji cepiči rasli in obrodili naraven sad, potem boste zanje pripravili pot, da bodo rasli.
65 In ko bodo začele rasti, boste odstranili veje, ki obrodijo grenak sad, glede na moč dobrih in velikost le-teh; in slabega le-tega ne boste odstranili vsega naenkrat, da korenine le-tega ne bi bile premočne za cepiče in bi cepiči le-teh odmrli in ne bi izgubil dreves svojega vinograda.
66 Kajti žalosti me, da bi izgubil drevesa svojega vinograda; zatorej boste slabe očistili glede na to, kakor bodo rasle dobre; da bosta korenina in krošnja po moči enaki, dokler dobre ne bodo prevladale nad slabimi in se bo slabe posekalo in vrglo v ogenj, da ne bodo v napoto na tleh mojega vinograda; in tako bom slabe odstranil iz svojega vinograda.
67 In veje naravnega drevesa bom spet vcepil v naravno drevo;
68 in veje naravnega drevesa bom vcepil v naravne veje drevesa; in tako jih bom spet privedel skupaj, da bodo obrodile naravni sad in bodo eno.
69 In slábo bo izvrženo, da, in sicer z vsega mojega zemljišča v vinogradu; kajti glej, samo tokrat bom obrezal svoj vinograd.
70 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda svojega služabnika poslal; in služabnik je šel in storil, kakor mu je Gospod zapovedal, in pripeljal druge služabnike; in bilo jih je malo.
71 In Gospod vinograda jim je rekel: Pojdite in z vso močjo delajte v vinogradu! Kajti glejte, tokrat je poslednjič, ko bom negoval svoj vinograd; kajti konec je blizu in obdobje pride naglo; in če boste močno delali, se boste radostili v sadu, ki si ga bom shranil za čas, ki bo kmalu prišel.
72 In zgodilo se je, da so služabniki šli in delali z vso močjo; in tudi Gospod vinograda je delal z njimi; in v vsem so bili poslušni zapovedim Gospoda vinograda.
73 In vinograd je spet obrodil naravni sad; in naravne veje so začele rasti in silno uspevati; in začeli so lomiti divje veje in jih metati proč; in korenino in krošnjo le-tega so ohranjali enaki glede na moč le-tega.
74 In tako so delali z vso marljivostjo glede na zapovedi Gospoda vinograda, prav dokler ni bilo slabo izvrženo iz vinograda, in Gospod si je ohranil, da so drevesa spet obrodila naraven sad; in postali so kot eno telo; in sadovi so bili enakovredni; in Gospod vinograda si je ohranil naravni sad, ki je bil zanj od začetka nadvse dragocen.
75 In zgodilo se je, da je Gospod vinograda, ko je videl, da je njegov sad dober in da se njegov vinograd ni nič več izpridil, sklical svoje služabnike in jim rekel: Glejte, tokrat smo poslednjič negovali moj vinograd; in vidite, da sem napravil glede na svojo voljo; in ohranil sem naravni sad, da je dober, prav kot je bil na začetku. In blagor vam; kajti ker ste bili marljivi, ko ste delali z menoj v mojem vinogradu, in ste izpolnjevali moje zapovedi in ste mi spet prinesli naravni sad, da se moj vinograd ni več izpridil, in je slábo izvrženo, glejte, se boste radostili z menoj zaradi sadu mojega vinograda.
76 Kajti glejte, dolgo bom zase shranjeval od sadu svojega vinograda za prihodnje obdobje, ki pride naglo; in poslednjič sem negoval svoj vinograd in ga obrezal in ga okopal in ga pognojil; zatorej si bom shranil od sadu za dolgo časa glede na to, kar sem govoril.
77 In ko bo prišel čas, ko bo slab sad spet prišel v moj vinograd, potem bom dal zbrati dobro in slábo; in dobro si bom ohranil in slábo bom odvrgel tja, kamor sodi. In potem pride obdobje in konec; in svoj vinograd bom dal požgati z ognjem.