1 In zgodilo se je, da je Jeredov brat, (število bark, ki so bile pripravljene, je bilo torej osem) šel na goro, ki so jo zaradi njene silne višine imenovali gora Šelem, in iz skale stalil šestnajst majhnih kamnov; in bili so beli in svetli prav kakor prozorno steklo; in v rokah jih je nesel na vrh gore in spet zaklical h Gospodu, rekoč:

2 O Gospod, rekel si, da mora nad nas prihrumeti povodenj. Sedaj glej, o Gospod, in ne jezi se na svojega služabnika zaradi njegove šibkosti pred teboj, kajti vemo, da si svét in da prebivaš v nebesih in da smo nevredni pred teboj; zaradi padca je naša narava postala nenehno grešna; vendar si nam, o Gospod, zapovedal, da moramo klicati k tebi, da bomo od tebe prejeli glede na svoje želje.

3 Glej, o Gospod, udaril si nas zaradi naše krivičnosti in si nas gnal dalje in vsa ta številna leta smo bili v divjini; vendar si bil z nami milosten. O Gospod, v usmiljenju se ozri name in odvrni svojo jezo od tega svojega ljudstva in ne dopusti, da bodo šli čez te besneče globine v temi; ampak se ozri na te stvari, ki sem jih stalil iz skale.

4 In vem, o Gospod, da imaš vso moč in lahko v korist človeka napraviš, kar hočeš; zato se, o Gospod, s prstom dotakni teh kamnov in jih pripravi, da bodo lahko svetili v temi; in svetili nam bodo v barkah, ki smo jih pripravili, da bomo lahko imeli luč, ko bomo šli čez morje.

5 Glej, o Gospod, ti to lahko napraviš. Vemo, da lahko pokažeš veliko moč, ki se človeškemu razumevanju zdi majhna.

6 In zgodilo se je, da je, ko je Jeredov brat te besede izrekel, glej, Gospod iztegnil roko in se s prstom dotaknil kamnov enega za drugim. In Jeredovemu bratu je bila z oči vzeta tančica in videl je Gospodov prst; in bil je kot prst človeka, kakor iz mesa in krvi; in Jeredov brat je padel pred Gospoda, kajti obšel ga je strah.

7 In Gospod je videl, da je Jeredov brat padel na zemljo; in Gospod mu je rekel: Vstani, zakaj si padel?

8 In Gospodu je rekel: Videl sem Gospodov prst in sem se zbal, da me ne bi udaril, kajti nisem vedel, da ima Gospod meso in kri.

9 In Gospod mu je rekel: Zaradi svoje vere si videl, da bom prevzel meso in kri; in nikoli ni človek prišel predme s takó silno vero, kakor si ti, kajti če ne bi bilo tako, mojega prsta ne bi videl. Si videl več kakor to?

10 In odgovoril je: Ne, Gospod, pokaži se mi.

11 In Gospod mu je rekel: Ali verjameš besedam, ki jih bom govoril?

12 In odgovoril je: Da, Gospod, vem, da govoriš resnico, kajti ti si Bog resnice in ne moreš lagati.

13 In ko je te besede izrekel, glejte, se mu je Gospod pokazal in rekel: Glej, ker to veš, si odkupljen od padca; zatorej si priveden v mojo navzočnost; zato se ti pokažem.

14 Glej, jaz sem ta, ki je bil pripravljen od osnovanja sveta, da odkupim svoje ljudstvo. Glej, jaz sem Jezus Kristus. Jaz sem Oče in Sin. V meni bo vse človeštvo imelo življenje in to za večno, in sicer tisti, ki bodo verjeli v moje ime; in postali bodo moji sinovi in moje hčere.

15 In nikoli se nisem pokazal človeku, ki sem ga ustvaril, kajti nikoli ni človek verjel vame, kakor si ti. Vidiš, da si ustvarjen po moji podobi? Da, prav vsi ljudje so bili na začetku ustvarjeni po moji podobi.

16 Glej, to telo, ki ga sedaj vidiš, je moje duhovno telo; in človeka sem ustvaril po svojem duhovnem telesu; in prav kakor sem se prikazal tebi, da sem v duhu, se bom prikazal svojemu ljudstvu v mesu.

17 In sedaj, kakor sem jaz, Moroni, rekel, ne morem napraviti celotnega poročila o tem, kar je zapisano, zato mi zadostuje, če rečem, da se je Jezus temu možu pokazal v duhu, in sicer na način in v podobi istega telesa, prav kakor se je pokazal Nefijcem.

18 In služil mu je, prav kakor je služil Nefijcem; in vse to, da bi ta mož vedel, da je on Bog, zaradi veliko mogočnih del, ki mu jih je Gospod pokazal.

19 In zaradi spoznanja tega človeka se ga ni moglo zadržati, da ne bi videl skozi tančico; in videl je Jezusov prst, zavoljo česar je, ko je videl, padel od strahu, kajti vedel je, da je to Gospodov prst; in ni več veroval, kajti vedel je brez dvoma.

20 Zatorej, ker je imel to popolno spoznanje o Bogu, ga ni bilo moč zadržati pred tančico; zato je videl Jezusa; in on mu je služil.

21 In zgodilo se je, da je Gospod Jeredovemu bratu rekel: Glej, ne boš dopustil, da bo to, kar si videl in slišal, šlo v svet, dokler ne pride čas, ko bom svoje ime poveličal v mesu; zatorej boš to, kar si videl in slišal, čuval in tega ne boš pokazal nikomur.

22 In glej, ko boš prišel k meni, boš to zapisal in zapečatil, da tega nihče ne bo mogel tolmačiti, kajti to boš zapisal v jeziku, da tega ne bo mogoče brati.

23 In glej, dal ti bom ta dva kamna in prav tako ju boš zapečatil skupaj s tem, kar boš zapisal.

24 Kajti glej, jezik, v katerem boš zapisoval, sem zmešal; zatorej bom ob svojem lastnem času napravil, da bosta ta kamna človeškim otrokom približala to, kar boš zapisal.

25 In ko je Gospod te besede izrekel, je Jeredovemu bratu pokazal vse prebivalce zemlje, ki so bili, in tudi vse, ki bodo; in ni jih prikril pred njegovim pogledom, in sicer nobenega konca zemlje.

26 Kajti že prej mu je rekel, da mu lahko, če bo vanj verjel, pokaže vse — to mu bo pokazano, zato Gospod ničesar ni mogel prikriti pred njim, kajti vedel je, da mu Gospod lahko pokaže vse.

27 In Gospod mu je rekel: Te stvari zapiši in jih zapečati; in ob svojem lastnem času jih bom pokazal človeškim otrokom.

28 In zgodilo se je, da mu je Gospod zapovedal, naj zapečati oba kamna, ki ju je prejel, in ju ne pokaže, dokler ju Gospod ne bo pokazal človeškim otrokom.