1 In zgodilo se je na začetku petega leta njihove vladavine, da se je med ljudmi začel prepir; kajti neki človek, ki se je imenoval Amlisi, in bil je zelo prekanjen človek, da, modrec glede na modrost sveta, in bil je iz reda človeka, ki je z mečem ubil Gideóna, ki je bil usmrčen glede na zakon —

2 ta Amlisi je torej s svojo prekanjenostjo za seboj potegnil veliko ljudi; in sicer toliko, da so postajali zelo močni; in začeli so si prizadevati, da bi Amlisija postavili za kralja nad ljudstvom.

3 To je sedaj vznemirilo ljudi v cerkvi in tudi vse tiste, ki jih Amlisi s svojim prepričevanjem ni potegnil za seboj; kajti vedeli so, da se mora glede na njihov zakon takšne stvari uvesti po glasu ljudstva.

4 Če bi bilo torej mogoče, da bi si Amlisi pridobil glas ljudstva, bi jih, ker je bil hudobnež, prikrajšal za pravice in privilegije v cerkvi; kajti njegov namen je bil uničiti Božjo cerkev.

5 In zgodilo se je, da so se ljudje po vsej deželi zbrali, vsak glede na svoje mišljenje, bodisi za oziroma proti Amlisiju, v ločenih skupinah, in med seboj so se hudo sporekli in se strahotno prepirali.

6 In tako so se zbrali, da bi glede zadeve glasovali; in to so predložili sodnikom.

7 In zgodilo se je, da se je glas ljudstva izrekel zoper Amlisija, da ni bil postavljen za kralja nad ljudstvom.

8 To je sedaj v srcu tistih, ki so bili proti njemu, povzročilo veliko radost; toda Amlisi je tiste, ki so mu bili naklonjeni, podžigal k jezi zoper tiste, ki mu niso bili naklonjeni.

9 In zgodilo se je, da so se zbrali in so Amlisija posvetili za kralja.

10 Ko so si torej Amlisija postavili za kralja, jim je ukazal, naj primejo za orožje zoper svoje brate; in to je storil, da bi mu bili podložni.

11 Amlisijevo ljudstvo se je torej razlikovalo z Amlisijevim imenom in imenovali so se Amlisijci; in preostali so se imenovali Nefijci oziroma Božje ljudstvo.

12 Nefijsko ljudstvo se je torej zavedalo namena Amlisijcev in zato so se pripravili, da se bodo z njimi spopadli; da, oborožili so se z meči in z zakrivljenimi sabljami in z loki in s puščicami in s kamni in s pračami in z vsakovrstnim bojnim orožjem vseh vrst.

13 In tako so bili pripravljeni, da se bodo spopadli z Amlisijci v času njihovega prihoda. In imenovali so poveljnike in višje poveljnike in vrhovne poveljnike glede na njihovo število.

14 In zgodilo se je, da je Amlisi svoje može oborožil z vsakovrstnim bojnim orožjem vseh vrst; in določil je tudi vladarje in voditelje nad svojim ljudstvom, da jih bodo vodili v vojno proti njihovim bratom.

15 In zgodilo se je, da so Amlisijci prišli na hrib Amnihu, ki je bil vzhodno od reke Sidon, ki je tekla ob zarahemelski deželi, in tam so se začeli vojskovati z Nefijci.

16 Sedaj je Alma, ker je bil vrhovni sodnik in upravitelj Nefijevega ljudstva, zato šel s svojimi ljudmi, da, s svojimi poveljniki in vrhovnimi poveljniki, da, na čelu svojih čet v boj z Amlisijci.

17 In Amlisijce so začeli pobijati na hribu vzhodno od Sidona. In Amlisijci so se z Nefijci borili z veliko močjo, tako da je pred Amlisijci padlo veliko Nefijcev.

18 Vendar je Gospod Nefijcem okrepil roke, da so v velikem pokolu pobijali Amlisijce, da so začeli pred njimi bežati.

19 In zgodilo se je, da so Nefijci ves tisti dan zasledovali Amlisijce in jih pobijali v velikem pokolu, tako da je bilo pobitih Amlisijcev dvanajst tisoč petsto in dvaintrideset duš; in pobitih Nefijcev je bilo šest tisoč petsto dvainšestdeset duš.

20 In zgodilo se je, da je Alma, ko Amlisijcev ni mogel več zasledovati, naročil, naj si njegovi ljudje postavijo šotore v dolini Gideón, dolini, ki se je imenovala po tistem Gideónu, ki ga je Nehor ubil z mečem; in v tej dolini so si Nefijci za čez noč postavili šotore.

21 In Alma je poslal izvidnike, da so sledili preostalim Amlisijcem, da bi izvedel za njihove načrte in njihove zarote, s čimer bi se pred njimi zavaroval, da bi svoje ljudstvo obvaroval pred uničenjem.

22 Tisti torej, ki jih je odposlal opazovat amlisijski tabor, so se imenovali Zeram in Amnor in Manti in Limher; ti so bili tisti, ki so se s svojimi možmi odpravili opazovat amlisijski tabor.

23 In zgodilo se je, da so se naslednji dan v veliki naglici vrnili v nefijski tabor in bili so močno osupli in polastil se jih je velik strah in so rekli:

24 Glejte, sledili smo amlisijskemu taboru in na svojo veliko osuplost smo v minonski deželi severno od zarahemelske dežele v smeri nefijske dežele videli številno lamansko vojsko; in glejte, Amlisijci so se jim pridružili;

25 in napadajo naše brate v tisti deželi; in ti s svojo drobnico in svojimi ženami in svojimi otroki pred njimi bežijo proti našemu mestu; in če se ne bomo podvizali, se bodo našega mesta polastili in pobili naše očete in naše žene in naše otroke.

26 In zgodilo se je, da je Nefijevo ljudstvo vzelo svoje šotore in odšlo iz doline Gideón proti svojemu mestu, ki je bilo mesto Zarahemla.

27 In glejte, ko so šli čez reko Sidon, so Lamanci in Amlisijci, ki so bili skoraj tako številni, kakor je morskega peska, prišli nadnje, da jih bodo pobili.

28 Vendar so bili Nefijci po Gospodovi roki okrepljeni in mogočno so molili k njemu, da bi jih rešil iz rok njihovih sovražnikov, zato je Gospod uslišal njihove klice in jih okrepil in Lamanci in Amlisijci so padali pred njimi.

29 In zgodilo se je, da se je Alma z mečem boril z Amlisijem iz obličja v obličje; in močno sta se borila drug z drugim.

30 In zgodilo se je, da je Alma, ker je bil Božji človek, ker je udejanjal veliko vere, zaklical, rekoč: O Gospod, usmili se in me pusti pri življenju, da bom lahko orodje v tvojih rokah, da bom rešil in obvaroval to ljudstvo.

31 Ko je torej Alma te besede izrekel, se je spet boril z Amlisijem; in prejel je moč, tako da je Amlisija z mečem ubil.

32 In boril se je tudi z lamanskim kraljem; toda lamanski kralj je izpred Alma zbežal in poslal svoje stražarje, da so se borili z Almom.

33 Toda Alma se je s svojimi stražarji boril s stražarji lamanskega kralja, dokler jih ni pobil in jih potisnil nazaj.

34 In tako je počistil ozemlje oziroma breg, ki je bil zahodno od reke Sidon, ko je trupla Lamancev, ki so bili pobiti, pometal v sidonske vode, da bi tako njegovo ljudstvo imelo prostor, da bi šli čez in se borili z Lamanci in z Amlisijci na zahodni strani reke Sidon.

35 In zgodilo se je, da so Lamanci in Amlisijci, ko so šli vsi čez reko Sidon, začeli pred njimi bežati, navkljub temu, da so bili tako številni, da jih ni bilo moč prešteti.

36 In pred Nefijci so zbežali proti divjini, ki je bila na zahodu in na severu, onkraj deželnih meja; in Nefijci so jih z vso močjo zasledovali in jih pobijali.

37 Da, z vseh strani so se spopadali z njimi in jih pobijali in jih preganjali, dokler niso bili razkropljeni na zahod in na sever, dokler niso dosegli divjine, ki se je imenovala Hermont; in to je bil tisti del divjine, v katerem so pustošile divje in sestradane živali.

38 In zgodilo se je, da jih je v divjini veliko umrlo zavoljo ran in požrle so jih tiste živali in tudi mrhovinarji z neba; in našli so njihove kosti in nakopičile so se po zemlji.