1 Pripév o Babilonu, ki ga je videl Izaija, Amócov sin.

2 Na visoki gori dvignite prapor, k njim povzdignite glas, zamahnite z roko, da bodo šli skozi vrata plemenitih.

3 Zapovedal sem svojim posvečenim, poklical sem tudi svoje mogočne, kajti moje jeze ni nad njimi, ki se radostijo v moji veličini.

4 Hrup množice v gorah kakor od mogočnega ljudstva, bučen hrup kraljestev zbranih narodov, Gospod nad vojskami pregleduje vojske za bitko.

5 Pridejo iz daljne dežele, s konca neba, da, Gospod in orožja njegove togote, da uničijo vso deželo.

6 Ječíte, kajti Gospodov dan se je približal; prišel bo kakor uničenje od Vsemogočnega.

7 Zato bodo vse roke omahnile, srce vsakega človeka bo upadlo;

8 in bali se bodo; zgrabile jih bodo ostre bolečine in potrtost; osupli bodo drug nad drugim; njihovi obrazi bodo kot plameni.

9 Glejte, pride Gospodov dan, krut tako zavoljo srda kot silovite jeze, da pusti deželo opustošeno; in iz le-te bo odstranil grešnike.

10 Kajti zvezde na nebu in sozvezdja le-teh ne bodo dajala svetlobe; sonce bo otemnelo ob svojem vzhajanju in luna ne bo več svetila.

11 In svet bom kaznoval za húdo in hudobne za njihovo krivičnost; napravil bom, da bo domišljavost ponosnih prenehala in polegel bom ošabnost strašnih.

12 Človeka bom napravil dragocenejšega od žlahtnega zlata; in sicer človeka bolj od ofirskega zlata.

13 Zato bom v srdu Gospoda nad vojskami in na dan njegove silovite jeze zatresel nebo in zemlja se bo premaknila s svojega mesta.

14 In to bo kakor preganjana srna in kakor ovca, ki je nihče ne pobere; in vsakdo se bo obrnil k svojemu ljudstvu in zbežal vsak v svojo lastno deželo.

15 Vsak, ki je ponosen, bo preboden; da, in vsak, ki se je pridružil hudobnim, bo padel pod mečem.

16 Prav tako bodo pred njihovimi očmi na kose raztreščeni njihovi otroci; njihove hiše bodo oplenjene in njihove žene onečaščene.

17 Glejte, zoper njih bom nahujskal Medijce, ki se ne bodo ozirali na srebro in zlato, niti se ne bodo radostili v tem.

18 Njihovi loki bodo na kose raztreščili tudi mladeniče; in ne bodo se usmilili sadu materinega telesa; njihove oči ne bodo prizanesle otrokom.

19 In Babilon, slava kraljestev, lepota kaldejskega blišča, bo, kakor ko je Bog razdejal Sódomo in Gomóro.

20 Nikoli ne bo poseljen niti se ne bo prebivalo v njem iz roda v rod: niti si ne bo Arabec tam postavil šotora; niti ne bodo pastirji tam zbirali svoje črede.

21 Ampak bodo tam poležavale divje puščavske živali; in njihove hiše bodo polne otožnih bitij; in tam bodo prebivale sove in tam bodo plesali satiri.

22 In divje živali na otokih bodo tulile v njihovih zapuščenih hišah in zmaji v njihovih prijetnih palačah; in njegov čas se približuje in njegov dan se ne bo podaljšal. Kajti naglo ga bom pokončal; da, kajti milosten bom s svojim ljudstvom, hudobni pa bodo pogubljeni.